Prijava s predlogom mora vsebovati predlog za vrsto nagrade, opredelitev življenjskega opusa ali umetniških del predlaganega kandidata, utemeljitev pomena umetniškega prispevka za slovensko in mednarodno kulturno okolje ter kratek življenjepis in spisek pomembnejših umetnin ustvarjalca. Obe vrsti nagrad lahko izjemoma dobi tudi skupina ustvarjalcev celovitega dela, če v njem ni mogoče razpoznati umetniških prispevkov posameznikov, piše v razpisu.
Prešernovo nagrado lahko prejmejo ustvarjalci, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali s svojim življenjskim delom trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico, medtem ko lahko nagrado Prešernovega sklada prejmejo ustvarjalci za pomembne umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih.
Vsako leto se lahko podelita največ dve Prešernovi nagradi in največ šest nagrad Prešernovega sklada. Letos sta Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejela ilustratorka Marlenka Stupica in pisatelj Zorko Simčič, prejemniki nagrade Prešernovega sklada pa so bili prvakinja ljubljanskega baleta Regina Križaj, mezzosopranistka Bernarda Fink in basbaritonist Marcos Fink, pesnik Gorazd Kocijančič, baritonist Jože Vidic, prevajalka Marija Javoršek ter režiser in scenarist Metod Pevec.
Prijave, ki bodo na naslov MIZKŠ na Maistrovi 10 prispele po 13. septembru, bodo obravnavali za podelitev nagrad v letu 2015.
STA, 25. 2. 2013
Upravni odbor Prešernovega sklada zbira predloge za bodoče Prešernove nagrajence
:
:
STA,
12. 10. 2010
V Postojni podelili matičke
STA,
18. 8. 2014
Kolektiv Narobov z raziskavo na temo bega možganov