Branko Robinšak, umetniški vodja opere po pooblastilu v. d. ravnatelja, je povedal, da se je postavljanja Čarobne piščali na oder lotilo že nekdanje umetniško vodstvo ljubljanske Opere. Delo je nadaljeval z nekaterimi spremembami v zasedbah, ki sta jih uskladila z maestrom Jaroslavom Kyzlinkom.
Jaša Koceli se je, kot je povedal, predstave lotil "kot čarobne škatle, ki se razpira, odpira, premika, obrača okoli Tamina in Pamine pa tudi Papagena, ki so na pot proti spoznavanja samega sebe, življenja, odnosov".
Za gradnjo predstave je bila ključna odločitev, ki so jo sprejeli skupaj z glasbenim vodjo in dirigentom predstave Kyzlinkom in prejšnjim umetniškim vodstvom, da se opera poje v nemščini in da je tudi recitativ v nemščini. Ker verjamejo v moč glasbe, ki po Kocelijevh besedah daje vse glavne odgovore pri interpretaciji te opere, so se odločili sicer precej kompleksno zgodbo zreducirati na bistvo in recitativ na minimum.
Kot je še povedal, so pri postavljanju opere morali ustvariti svet, ki je čaroben in v katerega lahko verjamejo tudi sami. Njihov vizualni svet tako "malo diši po prihodnosti". S solisti in zborom so iskali način igre, ki bi bili čim bolj človeški in preprost. V drugem planu pa se je po Kocelijevih besedah "dogajala blago dramatična zgodba o enakopravnosti spolov", ki jo načenja že sama opera; namreč Pamina vstopi v tempelj, kamor je dovoljeno vstopiti samo moškim, in skupaj s Taminom potuje s piščaljo po čudovitih pokrajinah. To je bilo za konec 18. stoletja zelo liberalno, vprašanje pa je aktualno tudi danes, zato so se v uprizoritvi poigrali tudi s pevci in pevkami v zboru.
Po Kyzlinkovih besedah so zmanjšali zasedbo orkestra, ki je zdaj približno taka, kot je bila v baročnih orkestrih. Predstava je tako poseben izziv za glasbenike, še posebej zaradi fraziranja in jasnosti.
Na premieri bo vlogo Pamine pela Urška Arlič Gololičič. Kot je povedala, tokrat ne bo prvič pela v Čarobni piščali, ker pa je bilo v procesu dela toliko svežine, je skoraj, kot da bi pela prvič. Predstavo sama vidi kot vrnitev nazaj k izvoru, k zgodbi brez dodatkov, ki so jih prinesla desetletja. V vlogi Pamine bosta peli še Mojca Bitenc k. g. in Norina Radovan.
Dejan Maksimilijan Vrbančič, ki je v vlogi Tamina že nastopil, je povedal, da je Čarobna piščal ena njegovih najljubših oper tako kot je vloga Tamina ena njegovih najljubših vlog. Sodelovanje s Kocelijem je označil za izjemno zanimivo, uprizoritev pa opisal kot "prečiščeno, lahkotno, a močno". V vlogi Tamina bosta pela še David Jagodic k. g. in Edvard Strah.
V vlogi Sarastra bosta pela Saša Čano in Peter Martinčič, v vlogi Papagena Matjaž Robavs k. g., Jože Vidic in Robert Vrčon, v vlogi Papagene Zala Hodnik k. g. in Martina Robinšak k. g., v vlogi Monostatosa Andrej Debevec, Rusmir Redžić in Matej Vovk ter v vlogi Kraljice noči Nina Dominko k. g. in Petra Vrh Vrezec k. g.
Scenograf je Darjan Mihajlović Cerar, kostumografinja Branka Pavlič, oblikovalec svetlobe David Andrej Francky, koreografinja Tajda Podobnik in dramaturginja Tatjana Ažman. Drugi dirigent je Marko Hribernik.
Wolfgang Amadeus Mozart je Čarobno piščal ustvaril v zadnjem letu svojega življenja leta 1791 na libreto svojega prijatelja - pevca, igralca in gledališkega upravitelja Emanuela Schikanedra.