V Šentjakobskem gledališču slovesnost ob 90-letnici delovanja

Predstava Mali diktator v režiji Tijane Zinajić je na 50. Linhartovem srečanju 2011 prejela dve najvišji priznanji, matička za najboljšo predstavo in matička za glavno moško vlogo, so sporočili iz Šentjakobskega gledališča. Nastala je po motivih filma Charliea Chaplina Veliki diktator (1940) in je po besedah ustvarjalcev parodija na Adolfa Hitlerja in dogajanje v Nemčiji za časa nacizma.

Šentjakobsko gledališče velja za enega najstarejših ljubiteljskih gledališč v Evropi, v katerem tudi danes igrajo ljudje vseh starosti in poklicev, upokojenci, gimnazijski maturantje, pravniki, vladni uslužbenci, elektrotehniki, zdravstveni delavci, vzgojitelji, ekonomisti, bibliotekarji in številni drugi, so zapisali v gledališču.

Na današnji dan pred 90 leti je Gospodarsko napredno društvo za Šentjakobski okraj ustanovilo dramski odsek, 14 dni zatem pa so člani društva v gostilni pri Lozarju na Rožni ulici 15 uprizorili prvi nastop. Doslej so v gledališču odigrali 559 premier, od tega 52 krstnih predstav, štiri jugoslovanske in 55 slovenskih praizvedb ter vzgojili več kot 700 igralcev, gostovali po vsej Sloveniji in sosednjih deželah.

Šentjakobski oder slovi tudi po uprizarjanju Cankarjevih del. Srečko Kosovel je leta 1925, po ogledu predstave Kralj na Betajnovi, v časopisu Jutro zapisal: "Če pojde tako dalje, bo treba hodit poslušat Cankarja k Šentjakobčanom. V Ljubljanski drami ga itak ne moremo več slišati, ker ga tam ni."

Leta 1927 so prvič razpisali abonma, ponujali so tri drame in sedem veseloiger. Šentjakobski oder se je leta 1932 preselil v Mestni dom, kjer domuje še danes. Gledališče je leta 1996, ob 75-letnici obstoja, takratni predsednik republike Milan Kučan odlikoval z znakom svobode.

Z novim tisočletjem je dobilo gledališče nov status: ministrstvo za kulturo mu je podelilo status društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. Letos je Mestna občina Ljubljana gledališču podelila plaketo za 90. obletnico uspešnega delovanja.

Danes je gledališče organizirano kot prostovoljno društvo, ki deluje v javnem interesu na področju kulture in šteje okrog 100 članov. Njegov glavni financer je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.

Ob pričujoči obletnici so v Slovenskem gledališkem muzeju pripravili razstavo o zgodovini gledališča z naslovom Neskončna igra. Razstava je na ogled še do 23. decembra.