Izhodišče predstave je pesem Dragotina Ketteja Melanholične misli, v kateri je opis moškega, ki se z žalostjo in bridkostjo v srcu sprehodi skozi temen gozd. Moški nagovori drevo zelenečih vej in ga povpraša, ali ima prijatelje, to pa odgovori, da jih ima, kolikor je listov zelenih. Osamljeni moški drevo poprosi, naj bo njegov prijatelj, drevo ga vzame k sebi, pesem pa se sklene z verzom: "Zdaj visi na veji tam."

Kljub temu, da Kettejeva pesem odpira temo samomora, je Potočan pojasnil, da se predstava s tem neposredno ne ukvarja: "Prej bi rekel, da poskušamo obuditi določena čustvena stanja, kot so osamljenost, otožnost ali potrtost; razmišljamo tudi o možnosti pomiritve posameznika s seboj in svetom. Seveda pa se lahko ta pomiritev podobno kot v Kettejevi pesmi izteče tudi v neki skrajni gesti odrešitve."

Potočan je dodal, da bo predstava "nekakšen mozaik razpoloženj, ki bo v izrazu minimalističen, gradil pa se bo skozi lirično sobivanje giba, glasbe in petja. Pomembno vlogo v predstavi ima tudi simbolika pogostega Potočanovega odrskega rekvizita - vrvi. Ta lahko "povezuje, zavezuje in služi še mnogim drugim namenom".

Poleg Potočana bosta na odru tudi člana dua Silence Primož Hladnik in Boris Benko. Dramaturgijo predstave, ki je nastala pod okriljem zavoda Vitkar, podpisuje Andreja Kopač.