Kot je na današnji novinarski konferenci povedala dramaturginja Ira Ratej, švedski pesnik, romanopisec, dramatik in tudi filmski scenarist Radström velja za enega najbolj priznanih, plodnih in žanrsko raznolikih avtorjev. Tudi v odrskem monologu Smrtno resno osuplja mešanica žanrov, ki se pojavi v tem relativno kratkem dramskem samogovoru. Avtor je v njem "izjemno igriv in se lahkotno sprehaja skozi temeljna človeška vprašanja, pri čemer ne moralizira in ne svetuje, pač pa nam zastavlja vprašanja".
Kot je še povedala, je Radström dramsko besedilo Smrtno resno napisal leta 2017, ko se je moral umakniti iz javnega življenja med štiri stene svojega doma in ves čas nositi zaščitno masko, ker je zbolel za levkemijo. V njem je najti tako poezijo kot filozofska razmišljanja o življenju, bivanju in smrti, predvsem pa nas Radström spomni, "da je življenje krhki čudež, da je največji čudež, da smo sploh nastali, da smo se rodili in preživeli do te točke, ko poslušamo njegovo pripoved". Radström ne ponuja nasvetov, kako se spopasti s smrtjo, ki nas vse čaka. Vse skupaj je zapisano kot "blag, prijazen prijazen pogovor z gledalcem, čeprav govori samo Ostan," je še povedala.
Ostan je povedal, da ga je z Radströmovim besedilom seznanil Stefan Metz, ki pri uprizoritvi sodeluje kot režijski sodelavec. Seznanila sta se sicer že konec 80. let minulega stoletja, ko sta oba kot igralca sodelovala v londonski gledališki skupini Theatre de Complicite. Metz, ki osebno pozna Radströma, mu je tik pred izbruhom pandemije covida-19 poslal svoj prevod igre v angleščino. Besedilo ga je popolnoma prevzelo s svojo poetičnostjo, skrivnostnostjo in čudenjem, kaj je življenje ter da je smrt "čuden del življenja, ki ga pogosto nismo sposobni sprejeti". Prevajal ga je z užitkom. Prevod v veliki meri sloni na švedskem originalu, v pomoč mu je bil tudi Metzov angleški prevod.
Besedilo je Ostan opisal kot "izjemno natančno in premišljeno, čeprav na prvi pogled deluje, kot da je napisano v enem samem zamahu nekih intuitivnih domislic. A se kasneje izkaže, da temu ni tako, da je vsak detajl v igri povezan z drugim detajlom in da ti kamenčki ustvarjajo neverjeten mozaik".
Ker ima igra posebno strukturo, si je zanjo želel bolj intimen in manj gledališki prostor. Studio MGL se je izkazal za zelo dobro izbiro. Z Metzem sta skupaj rešila scenografsko podobo predstave, poleg tega mu je Metz "pomagal spolirati" njegovo delo, je še povedal Ostan. Metz je povedal, da ga je Radströmova igra Smrtno resno tako navdušila, da se jo je odločil prevesti v angleščino, čeprav sicer ne prevaja. Ob njej je pomislil na Ostana, da bi ga morda zanimala, zato mu jo je poslal in Ostan se je takoj odzval.
Oblikovalec svetlobe Pascal Merat je poskrbel za po Ostanovih besedah "izjemno lučno podobo predstave". Oblikovalka zvočne opreme je Darja Hlavka Godina. Kot je povedala, je uporabila abstraktne zvoke ter izrazila upanje, da se bo "slišalo, kot da ti zvoki prihajajo iz Ostanove glave in da njegova glava vodi njeno glasbeno in zvočno dramaturgijo".
Premiera prve slovenske uprizoritve igre Smrtno resno bo v Studiu Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) v četrtek ob 20. uri.