Tokratna okrogla miza je nastala na pobudo dolgoletnega lutkovnega tehnologa Lutkovnega gledališča Ljubljana Mitjo Ritmaniča, moderiral pa jo je muzikolog Igor Cvetko. Izhodišče je bil prelet hierarhije v avtorskem procesu nastajanja lutkovne predstave – od avtorja besedila, režiserja, likovnika tehnologa, do bolj specifičnih kadrov, ki sodelujejo pri pripravi lutkovne predstave na primer kemika, fizika, etnologa in ostale avtorske sodelavce odvisno od zahtevnosti produkcije. Ključno izmed vsega pa je bilo poskušati odgovoriti na vprašanje večje prepletenosti vseh sodelujočih v procesu nastajanja predstave, zlasti na osi – režiser, likovnik, tehnolog.

Razvila se je živahna debata udeležencev, ki pa je imela nekaj skupnih imenovalcev. Zlasti skrb za podmladek in nadaljevanja znanja, ter veščin izdelave in tehnologije lutk, na kar je opozoril Ritmanič, režiser Saša Jovanović pa dodal, da bi morala biti lutkovna tehnologija vključena tudi v katerega izmed študijev na ALUO ali AGRFT Univerze v Ljubljani za tiste študente, ki bi jih tovrstno delo zanimalo in pritegnilo. Izpostavljena je bila tudi razlika med delovanjem institucije, ki deluje po načelu manufakture in precej opredeljenega postopka procesa, do izven institucionalne produkcije, kjer pa so ustvarjalni postopki nekoliko bolj ohlapni in v tem pogledu morda bolj ustvarjalni je razmišljal Jovanović. Debata se je usmerila tudi k razmišljanjem o tem, kako pomembni sta jasna vizija in koncept režiserja, ki mora biti tudi aktivni in tvorni člen pri sporazumevanju z delavnico, v tem pogledu tehnologov in posredno likovnih snovalcev. Udeleženci so si bili enotni tudi v tem, da velja večje priznanje tehnologu kot pomembnemu (so)ustvarjalcu lutkovne predstave in seveda samega študijskega procesa predstave.

Sicer pa je delavnica izzvenela v optimističnih tonih, še posebej v povzetku direktorice Lutkovnega gledališča Maribor Mojce Redjko, da so tovrstna sodelovanja in pogovori med vsemi slovenskimi lutkovnimi tehnologi nujna, saj obetajo tvorno in ustvarjalno klimo za reševanje sprotnih izzivov na polju slovenskega lutkarstva, hkrati pa delujejo povezovalno in nudijo več možnosti za nadaljnji razvoj stroke.