Beyond Everydayness

Slovensko stalno gledališče je eden od protagonistov razstave o arhitekturi gledališč srednjeevropskega območja, ki so jo odprli prejšnji teden v gledališkem muzeju v Budimpešti, kjer bo na ogled do 2. maja. Projekt je nastal v sklopu evropskega projekta Kultura 2000 in s podporo češkega Ministrstva za kulturo. Med organizatorji je tudi Slovenski gledališki muzej iz Ljubljane.

Projekt, ki nosi naslov Beyond Everydayness (Za Vsakdanom) skuša odgovoriti na vprašanja o povezavi arhitekture z določenim okoljem in obdobjem, o pojmu narodnega gledališča v 21. stoletju, o spremembah v konceptu estetike gledaliških zgradb v zadnjih treh stoletjih.

Kurator projekta je češki arhitekt Igor Kovačevič, ki želi s tem obširnim delom prikazati srednjo Evropo kot stičišče značilnih in sličnih umetniških struj, izkušenj, ki so pustile sledi v arhitekturi druge polovice 20. stoletja. V tem multietničnem prostoru so najbolj prepoznavni vplivi slovanske kulture, ki sledijo političnim spremembam, saj je arhitektura po njegovih besedah materializacija zgodovine in izkušenj. Razstava išče zato skupni imenovalec med seboj zelo različnih gledaliških hiš, obenem spodbuja tudi k spoznavanju ustanov, ki ne ustvarjajo v jeziku naroda, kjer delujejo, kot je na primer gledališče v yiddish jeziku na Poljskem, ali v slovaškem jeziku v Budimpešti, nenazadnje Slovensko stalno gledališče v Trstu. Kovačevič si je ogledal zgradbo Eda Mihevca in je pobliže spoznal zgodovino in delovanje gledališča v Trstu prejšnji mesec, ko je s svojo ekipo nabral informacije in video posnetke, ki jih je uporabil v razstavi.  

Raziskava upošteva narodna in arhitektonsko ter zgodovinsko relevantna gledališča v Avstriji (med temi Theater an der Wien, Burgtheater in Staatsoper na Dunaju, a tudi zgradbe salzburškega festivala), na Češkem, Madžarskem, Poljskem, Slovaškem in v Sloveniji. V seznam slovenskih gledališč spadajo SNG Opera in balet in SNG Drama v Ljubljani, Cankarjev dom, SNG Maribor, SNG Nova Gorica, Tartinijevo gledališče v Piranu, Mestno gledališče Ptuj in Rudniško gledališče v Idriji, (slednja sta bila zgrajena v drugi polovici 18. stoletja). Slovensko stalno gledališče v Trstu je edino na italijanskem teritoriju, ki ga je ekipa raziskovalcev in dokumentaristov vključila v projekt.

Po prvi, madžarski etapi, ki predvideva tudi vrsto predavanj z arhitekti, zgodovinarji, režiserji, pisatelji, scenografi in urbanisti, se bo razstava dotaknila tudi drugih evropskih prestolnic. Maja meseca bo v prostorih Državne tehnične knjižnice v Pragi, julija na varšavskem Kraljevskem gradu, septembra v Bratislavi, od 18. novembra do 9. januarja pa v Muzeju arhitekture v Ljubljani.