Reka bo leta 2020 prestolnica kulture in je nepojmljivo, da bi se s tako pomembnim izzivom soočila brez italijanskega gledališča “Dramma italiano”. Italijanska Drama je bila ustanovljena na Reki leta 1946 in deluje v prostorih reškega narodnega gledališča “Ivana Zajca”, pri čemer velja za enega od njegovih soustanoviteljev, trenutno pa doživlja paradoksalen in kritičen trenutek. Najhujše, kar se lahko gledališču pripeti, je ukinitev njegovega programa in to se je zgodilo v italijanski drami, kjer se je delovanje po več kot 70 letih prekinilo zaradi pomanjkanja sredstev.

Ansambel Italijanske drame sodi med najstarejše italijanske ansamble ob dejstvu, da deluje zunaj državnih meja. Gre za manjšinsko gledališče z velikim potencialom in zavidljivo gledališko zgodovino, ki jo je treba zavarovati in ovrednotiti. Vloga, ki jo je odigravalo gledališče na področju ozaveščanja in promocije italijanske kulture na območju, na katerem deluje, je od nekdaj temeljnega pomena, hkrati pa je teater vzpostavil odločilen dialog s hrvaško skupnostjo z nadnaslavljanjem predstav v hrvaškem jeziku. S svojo gledališko ponudbo je vedno širil italijanski jezik in pomenil oporo za celotno italijansko skupnost na Hrvaškem in v Sloveniji.

Evropska manjšinska gledališča, ki smo se v tej sezoni povezala za izvedbo Pirandellove predstave Velikani z gore (I giganti della montagna), katere režijo je podpisal Paolo Magelli, tj. večjezičnega projekta s podporo Creative Europe, v okviru katerega je sodelovalo več gledališč, začenši z Italijansko Dramo z Reke (nosilcem projekta) ob Slovenskem stalnem gledališču, nemškem gledališču iz Temišvara iz Romunije, madžarskem gledališču Kosztolányi Dezső iz Subotice (Srbija) in albanskem gledališču iz Skopja (Makedonija), se nadejamo, da se čim prej najde rešitev nastalim težavam in se ponovno zažene delovanje v reški Italijanski Drami.

V tej situaciji, ki je kratko malo neverjetna, so besede Paola Magellija, ki jih je izrekel ob premieri koprodukcije Velikani z gore, skoraj preroške: »Jasno je, da so manjšine v vsej Evropi 'šibka stvarnost', ki jo večine tj. velikani vse bolj prezirajo. Saj je ne morejo in je sploh nočejo razumeti, ker ne razumejo glasu demokracije, ko pa ga razumejo, se radi jezijo. Jasno je torej, da je obstoj teh 'šibkih manjšinskih stvarnosti' bistvenega pomena za ohranjanje naše demokracije.«

Pismo Slovenskega stalnega gledališča podpira tudi tržaški PEN International, ki kot združenje pisateljev z vsega sveta vrednoti jezikovno raznolikost in skrbi za zaščito jezikovnih manjšin.

Slovensko stalno gledališče Trst