Aksioma, 7. 5. 2013

BADco. v Projektnem prostoru Aksioma

Aksioma jutri, 8. maja 2013, ob 20. uri vabi na odprtje razstave Odgovornost za videne stvari: Zgodbe v negativnem prostoru. Prostorska intervencija in video inštalacija gledališke skupine BADco. bo na ogledu do 24. maja 2013.
:
:

foto: Dinko Rupčić

Odgovornost za videne stvari je prostorska intervencija in video inštalacija na petih kanalih v resničnem času, katere avtorji so člani zagrebške gledališke skupine BADco. Delo je poskus vnovičnega ustvarjanja »gledališča z drugimi sredstvi«, ki občinstvo potiska v središče odra in ustvarja interaktivno okolje, ki ga strukturira pripoved in ki se osredotoča na etična vprašanja, povezana z gledanjem in udeležbo v podobah. Delo je nastalo po naročilu kuratorskega kolektiva WHW in je bilo prvič predstavljeno kot del hrvaške predstavitve na 54. beneškem bienalu leta 2011.

Sodobni časi, ki jih zaznamujejo nepretrgana kriza kapitalizma, okoljske katastrofe in izčrpavanje skupnih virov, terjajo preureditev gospodarskih in političnih odnosov v svetovnem merilu. Kot vedno znova slišimo v delih skupine BADco.: »Ko ni dovolj za vse, ni pravičnega reda, o katerem bi se lahko pogajali. Deluje in razumljen je lahko le na osnovi aktivnega varovanja različnih pravic in izključitev.« Toda poskusi dojemanja sodobnega preoblikovanja globalnega prostora in zamišljanja poteka družbenega razvoja, ki bi bil drugačen od obstoječega kapitalističnega sistema, zaidejo v težave na mejah reprezentacije sistemske totalitete in fragmentacije sposobnosti delovanja znotraj le-te. Celo ob soočenju s skrajno nepravičnostjo kolektivna sposobnost zamišljanja in načrtovanja skupne prihodnosti ostaja ujeta v podobah, ki ustvarjajajo posplošene želje, potrošniško fragmentacijo odgovornosti in občutek javnega napredka, ki so navsezadnje mobilizirane v službi vzdrževanja in večanja zasebnega dobička. Delo skupine BADco. odseva to zagonetno stanje s pomočjo sredstev, ki so jim kot gledališkim ustvarjalcem najbližja: raziskuje strategije in prostorsko ureditev reprezentacije, prihodnje scenarije in asimetrična dejanja kolektivne komunikacije.

Odgovornost za videne stvari se začne kot prostorska intervencija: kot vstavitev zunanjega prostora v razstavni prostor. V galerijskem prostoru bodo naredili repliko obstoječega zidu galerije in ne-prostor za izvornim zidom je sedaj del razstavnega prostora. Ta ne-prostor je pravzaprav nekakšen umik prostora, dvojna negativnost: to ni povsem ta razstavni prostor, pa tudi ne povsem neko drugo mesto. Ta ne-prostor napolnjujejo video zasloni, ki intervencijo skupine BADco. razširijo iz prostora v čas. Prihajanje in odhajanje ljudi je posneto in predvajano skupaj z vnaprej posnetim materialom, kar ima za posledico to, da občinstvo v času obstaja hkrati z nekom, ki ni navzoč v istem prostoru. Podoba je časovni stroj, transport v času. Odpira in hkrati izključuje zamišljanje prihodnosti. Sedanjost, preteklost in možne prihodnosti se prepletajo in prekrivajo v neskončnost. Trije videoposnetki ponujajo intimne filmske pripovedi; vsaka je dostopna le enemu gledalcu; posnetki govorijo o premikih v prostoru, podobi in človeški navzočnosti. Prvi posnetek je fotografski esej. Drugi je mešanica koreografije izvajalcev, ki jih ni v dejanskem razstavnem prostoru, in nenamernega gibanja obiskovalcev, ki so navzoči. Tretji prikazuje posnetke kamere v živo, ki jih obdeluje programska oprema, tako da iz prostora izloča ali vanj dodaja človeške figure. Poleg tega še dva interaktivna videa prikazujeta kratke filmske pripovedi, ki so algoritmično zmontirane v resničnem času s pomočjo vnaprej posnetega materiala in materiala v živo, ki ga snemajo kamere v prostoru. In navsezadnje so tu še koreografske intervencije, ki se v presledkih uprizarjajo med začetkom dela.

To delo traja kot časovna inštalacija: snema podobe prihodov in odhodov ljudi. Gledališče, običajno področje dejavnosti skupine BADco., vedno terja navzočnost umetnikov. Gledališče se ne more zgoditi, če izvajalcev ni tam. In tu, na razstavi, izvajalci vztrajajo v odsotnosti. V posnetih podobah – tako kot bo tudi občinstvo. In v podobah na zaslonih bo občinstvo videlo navzočnost svojih odsotnih soobiskovalcev, morda pa bo priča tudi odsotnosti lastne navzočnosti. Morda bo postalo sonavzoče v času z nekom, ki ni sonavzoč v prostoru.

Odgovornost za videne stvari terja skopično dejanje: zelo obsojana sposobnost podob, da pritegnejo našo domišljijo in nadomestijo našo družabnost z njeno simulacijo, je primerljiva z našo sposobnostjo ustvarjanja vedno novih podob, novih konfiguracij in novih popačenih podob. Tu ni prav nič drugače. BADco. so ustvarili podobe, BADco. so skušali ustvariti podobe drugače. A vendar s tem zadeve še ni konec. Zdi se, da je v podobah, ki izvabljajo našo aktivnost v dovzetnem dejanju gledanja, nekaj nedokončanega: naša vneta sposobnost, da nas lahko nekaj prevzame, naša strastna pasivnost v predajanju lastni ugrabitvi, naša popolna zatopljenost v intimnost podob. In akter te dejavnosti ni suvereni, razsvetljeni gledalec (spectator), temveč je to opazovalka, ki izgubi tla pod nogami, ko se zatopi v neko podobo, medtem ko podoba izgubi jasnosti, ko opazovalka začne razbirati njene podrobnosti, razpletati prizor, s katerim je čedalje težje vzpostaviti kakršen koli odnos, ko se opazovalka čedalje bolj približuje, kar terja spiralo branja, odgovornost, ki jo zmoti subjekt podobe, ki ga ni mogoče totalizirati.

Odgovornost za videne stvari temelji na analitičnih uprizoritvenih načelih skupine BADco. To je delo, ki se razvija in ki je predstavljeno kot »gledališče z drugimi sredstvi« – skozi inštalacijo in intervencijo.

BADco. so uprizoritveni kolektiv iz Zagreba, Hrvaška. Kot združba štirih koreografov/plesalcev, dveh dramaturgov in enega filozofa se že od začetka (2000) sistematično osredotočajo na raziskovanje protokolov uprizarjanja, predstavljanja in opazovanja s pomočjo strukturiranja lastnih projektov okrog različnih formalnih in percepcijskih razmerij in kontekstov. Rekonfiguriranje ustaljenih odnosov med predstavo in občinstvom, kljubovanje perspektivičnim danostim in arhitektoniki uprizarjanja, problematiziranje komunikacijskih struktur – zaradi vsega tega so BADco. mednarodno pomemben umetniški fenomen in eno najbolj diferenciranih uprizoritvenih doživetij. Doslej je skupina ustvarila več kot 15 predstav, ki so jih predstavili po vsej Evropi in v Združenih državah Amerike.

BADco. so: Pravdan Devlahović, Ivana Ivković, Ana Kreitmeyer, Tomislav Medak, Goran Sergej Pristaš, Nikolina Pristaš, Lovro Rumiha in Zrinka Užbinec

BADco.