V povezavi s prvo točko so zapisali, da "problematične primere presoj ob rezultatih razpisa najdemo povsod, a če ministrstvo za kulturo razvojno deluje, ko gre za glasbo in vizualne umetnosti, v primeru intermedijskih in uprizoritvenih ne moremo trditi enako". Menijo, da bi programski in tudi vsi ostali razpisi morali vselej slediti razvoju področja nevladne kulturne ustvarjalnosti, več indikatorjev namreč jasno kaže, da se področja močno razvijajo, ministrstvo pa razvoja z ustreznimi sredstvi ne podpira dosledno.
Opozarjajo, da so uprizoritvene umetnosti na udaru. Največ problematičnih primerov namreč beležijo v primeru uprizoritvenih umetnosti, a to, kot so zapisali, ni presenečenje, saj ministrstvo ob tem, da že najmanj 12 let ni povečalo števila v sofinanciranje izbranih upravičencev, vseskozi veča zahteve po proizvodnji in zmanjšuje delež državne podpore, dogajanje pa vsekakor zgovorno priča o odnosu do področja.
Tretjo točko so naslovili Kaj pa dolžnost ohranjati in spodbujati javne kulturne prostore? Rezultati razpisa po njihovih navedbah jasno kažejo, da ministrstvo ne zasleduje bistva lastnih politik. Programskih sredstev namreč ni namenilo tistim, ki upravljajo z javno kulturno infrastrukturo, izjemno malo sredstev pa je romalo tudi producentom izven prestolnice.
Problematično se jim zdi tudi odrekanje sredstev za producente, ki se osredotočajo na vzpostavljanje novih generacij ustvarjalcev. Rezultati razpisa po njihovem mnenju kažejo, da četudi ministrstvo do določene mere razume pomen organizacij, ki zagotavljajo pogoje za prihodnost domače kulture, med njimi malodane ni mogoče najti takih, ki so prejeli programska razpisna sredstva.
Peto točko so naslovili Regresija insituta strokovnih komisij. Spomnili so, da je ministrstvo spremenilo pravilnik o strokovnih komisijah in da nove komisije "tako niso bile imenovane prek transparentnih javnih izbirnih postopkov, zmanjšano število imenovanih članov komisije pa zmanjšuje tudi možnosti, da bi komisija poznala, razumela, obravnavala in ocenila področja potrebam primerno, strokovno in celostno".
Ministrstvo so označili kot "trdnjavo, do katere nevladne organizacije nimajo dostopa". Ministrstvo vztrajno zavrača dialog z nevladnimi organizacijami, kot problematična pa se zdaj spet kaže tudi pred leti uvedena sprememba ministrstva, ki je ukinilo postopek, po katerem so imeli prijavitelji ob prvem odločanju strokovne komisije možnost morebitne nejasnosti in vlogo dodatne obrazložiti. Vse to pomeni, da upravičenci nimajo druge izbire, kot da se zagovarjajo po sodni poti, so navedli v odzivu.
Sedmo točko so naslovili Politizacija odločitev. Da ministrstvo ne izkazuje razumevanja za nevladni sektor in nanj gleda odklonilno, po njihovem mnenju pokaže tudi aktualni predlog Nacionalnega programa za kulturo, operativno pa na primer nedavno sprejeti zakon o debirokratizaciji, ki je s poseganjem v Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo odločanje o sprejemu v programe in projekte prestavil iz strokovne na politično raven, so zapisali.
Menijo, da bo ta negativni trend in vse opisane problematike nujno obrniti, rešitev težav aktualnega programskega razpisa pa vidijo v zagotavljanju večjega števila organizacij, ki bodo sprejete v sofinanciranje.
Kot so še zapisali, bodo učinke odločitev še preučili in jih skupaj z ostalimi problematikami predstavili na novinarski konferenci ob kulturnem prazniku.