APT se je letos že šestič zapored odzval na že tradicionalno vabilo otoškega Kulturnega centra, ki na Korčuli deluje že vse od leta 1956. Letos se bodo v starem mestnem jedru predstavili z avtorskim projektom Barbare Ribnikar, Gregorja Čušina, Saše Vollmaierja, Dua Silence in produkcijske ekipe APT, za katerega pravijo, da "gre za pomemben uprizoritveni izziv na zelo specifični simbolni lokaciji".

O svojem večletnem gostovanju na Korčuli so zapisali: "Permanentna gostovanja na enem prizorišč nekdaj pomembne evropske filozofske šole so nedvomno inspirativna zaradi lokacije, obiskovalcev, izmenjave določenih miselnih in uprizoritvenih izhodišč. Osnovni razlog našega sodelovanja je, da naracije uprizoritev in njihove artikulacije v zahtevnih in fascinantnih in simbolnih prostorih - učinkujejo gledališko drugače kot v avtentičnih okoljih svojih premiernih lokacij."

Povod za gostovanje na Korčuli so izvedbe drugih treh projektov APT na otoku Mljetu, med drugim praizvedba besedila Slavoja Žižka Trojno življenje Antigone v režiji Matjaža Bergerja, za katere so slišali, in nato APT povabili k sodelovanju.

Predstavo, ki je nastala v sodelovanju s Cankarjevim domom, so premierno uprizorili 22. decembra v Novem mestu. Z njo so nastopili tudi na jubilejnem 70. Ljubljana Festivalu.

Kafkino delo so poustvarili s pomočjo treh glasov: moškega (Čušin), ženskega (Barbara Ribnikar) ter klavirskega (Vollmaier), ki oživlja besedilo in narekuje tempo dialoga. Naslov dela ni samo metaforičen, temveč dobeseden, saj je, po besedah avtorjevega prijatelja in izdajatelja njegovih del Maxa Broda, Kafka pismo leta 1919 naslovil na svojega očeta Hermanna, ki naj bi ga čustveno izsiljeval. V 45 strani dolgem pismu s pomočjo Freudovega analitskega postopka dokazuje premoč očeta in piše o posledicah, ki jih je občutil na lastni koži. O njunem problematičnem odnosu je poveden že podatek, da naj bi Kafka pismo zaupal mami, ki mu ga je raje vrnila, kot predala očetu.