Predlog z utemeljitvijo upravnice mag. Tine Kosi je podal javni zavod SLG Celje s priloženimi izjavami podpore s strani predstavnice ZDUS Mance Ogorevc, sindikalnega zaupnika Damjana M. Trbovca ter uglednih zunanjih sodelavcev SLG, režiserja Borisa Kobala in režiserja ter red. prof. na AGRFT UL Matjaža Zupančiča.
Kot je zapisano v dokumentirani obrazložitvi predlagatelja, je Anica Kumer v vlogi Junone v Viharju Williama Shakespeara 12. februarja 1965 prvič stopila na celjski oder, kjer je na nadvse ustvarjalno razgibani nadaljnji umetniški poti ustvarila več kot 120 vlog. Kot dramska igralka in kot radoživa komedijantka je blestela v vseh dramskih zvrsteh, od tragičnih do komičnih vlog, od psihološkega realizma do sodobne tragikomedije, groteske in ludističnega absurda, od muzikala do fantazijsko razigranih uprizoritev za otroke.
Prve pomembne vloge segajo v obdobje konca šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko je ustvarjalno in požrtvovalno sodelovala pri kakovostni rasti in uveljavitvi splošno prepoznavne in priznane ansambelske igre celjskega igralskega kolektiva. Iz tega, lahko bi dejali »Cankarjevega obdobja«, so vloge Anke v Hlapcih, Pavle v Romantičnih dušah in Jacinte v Pohujšanju v dolini šentflorjanski, za katero je leta 1967 prejela diplomo Borštnikovega srečanja in nagrado Sklada Staneta Severja, ter ne nazadnje naslovna vloga v Lepi Vidi (Sterijeva nagrada v Novem Sadu 1980).
Nagrado Prešernovega sklada je prejela za že omenjeno Jacinto in za naslovno vlogo v Zuppovi dramatizaciji opere Tosca. Leta 1982 je bila ponovno nagrajena na Borštnikovem srečanju za vlogo Isabelle v igri Sestri Wendy Kesselman. Prejela pa je tudi zlati smeh za vlogo žene v Queneaujevih Vajah v slogu na Dnevih komedije v Zagrebu in bila kar dvakrat razglašena za žlahtno komedijantko na Dnevih komedije v Celju (za vlogo Mici v Hočevarjevi Smejči in za vlogo Ane Andrejevne v Gogoljevem Revizorju). A vse to je le bežen prelet nad nekaterimi nepozabnimi in nagrajenimi igralskimi stvaritvami letošnje nagrajenke.
Strokovna žirija je ob podelitvi najvišjega priznanja igralskim umetnikom na Slovenskem, Borštnikovega prstana 2003, v svoji obrazložitvi o prvi prejemnici novega celjskega priznanja, med drugim, zapisala: Uveljavila se je kot igriva interpretinja duhovito niansiranih komičnih vlog in kot igralka, ki zna dramski lik razpreti, zna iskati in s sredstvi svoje specifične, krhke, subtilne, sugestivne igre izpovedati živo človeško jedro nepomirljivega, dramsko vselej intenzivnega boja z drugim, s svetom in s samim seboj. Igra Anice Kumer ne mara klišejskih likov, vselej govori o mnogoplastni človekovi naravi in usodi.
Komisija za podelitev priznanj celjskih zvezd zaradi vsega zapisanega lahko le soglaša s sklepno ugotovitvijo predlagatelja, da je »prva dama celjskega gledališča, Anica Kumer«, gledališka igralka, ki je pol stoletja aktivno soustvarjala repertoar SLG Celje in s tem bogatila kulturo gledališča, slovenskega gledališkega prostora in kulturno podobo mesta Celja ter se z najpomembnejšim gledališkim odličjem, Borštnikovim prstanom 2003, trajno zapisala med igralske velikane slovenskega gledališča in odrske omike. V zadovoljstvo stanovskih kolegov in gledališkega občinstva ostaja umetnica tudi po svoji upokojitvi (v sezoni 2009/10) še vedno ustvarjalno navzoča tako na domačem kot na drugih slovenskih poklicnih odrih.
Komisija za podelitev priznanj celjske zvezde 2017 sestavljajo Anka Aškerc, Matjaž Brežnik, Nenad Firšt, dr. Aleksander Žižek in Slavko Pezdir, predsednik.