Uporabno in (javni ali javno-zasebni) prostor:
V prostor je vpisana uporabnost (če ne za nas, za koga ali kaj drugega). V bistvu ni popolnoma praznega prostora oziroma neuporabnega (tako na primer na kupu gnoja najdemo kokoši; na zapuščenem gradbišču smeti; adolescenti prav iščejo skrivne, odmaknjene zapuščene prostore, v katerih ni nikogar in zatorej lahko v njih izražajo svojo svobodo …). Obstaja pa veliko neuporabljenih prostorov oziroma prostorov, ki se uporabljajo za družbeno nesprejemljiv ali vsaj "napačen", ali bolje rečeno, za način, ki odstopa od "družbenih norm".
Kako torej družba opredeljuje to "napačnost", odstopanje od predstave "pravilne uporabe"? Je "napaka" vezana na pojem "lepega", urejenega ali na področje ekonomije in "potrošnje"? Kako opredeliti uspešne urbanistične projekte in kako preurediti že obstoječe prostore na način, da bodo pritegnili čim več deležnikov? Vsem tako ali tako ne bomo nikdar zadostili. Zatorej ni toliko pomembno, kako "lep" je prostor, kako se priklada "meri", temveč je treba pozornost preusmeriti na opredeljevanje deležnikov. Kdo so "pravi" deležniki nekega prostora in zakaj tako pogosto uvidimo, da le redki prostori nimajo svojih uporabnikov, temveč da ti odstopajo od želja in predstav lokalnih oblastnikov.
Vrnimo se korak nazaj, k "nepravim" uporabnikom. Javen prostor je namreč namenjen vsem. Lahko bi celo trdili, da ima vsak pravico do njega. Tudi tisti, za katere bi družba raje videla, da jih ne bi bilo. In prav tako se tudi dogaja. Javne prostore zasedajo različni deležniki, včasih bolj, včasih manj homogeni v svoji strukturi, padajoč v družbene normative ali od njih odstopajoči… in se vanje vpisujejo. Za ekstremen oris "uporabne" vrednosti nekega prostora vzemimo dva primera. Vrtičkarje in odvisnike. Kljub temu da se uporaba prostorov med obema skupinama bistveno razlikuje, sta obe v očeh urbanistov nezaželeni oziroma "kazita" nek prostor ali drugače preveč odstopata od pojma lepega. Ne pa tudi uporabnega.
Ali ni uporabna vrednost prostora pomembnejša od njenega videza? Bi lahko z iniciativo, ki bi v prvi vrsti stavila na uporabnost, začeli pri ploščadi pred Slovenskim etnografskim muzejem in tako preusmerili pozornost od lepega/okrasnega in praznega k "oživljanju" prostora? Mladi levi so z dvema uspešnima otvoritvama prostor na nek način že podpisali. Pokazali so njegovo potencialno uporabnost; poletne zabave na prostem, potrebo po ureditvi prostora za oddih z ležalniki, ki se lahko postavijo na (umetne) zelene površine, spodbuda iniciative, ki bi pripravila nočne filmske projekcije ali kakršne koli druge oblike družabnosti … Ni potrebno veliko. Potrebna je le pobuda. Za začetek morda že preusmeritev pozornosti od "lepega", sterilnega in praznega k uporabnemu in živemu.
***
ARENA je festivalski časopis Mladih levov, ki ga ustvarjajo mladi pisci, predvsem udeleženci Maskinega Seminarja sodobnih scenskih umetnosti že vrsto let.
Arena je nastala na pobudo zavoda Bunker v sodelovanju s Seminarjem sodobnih scenskih umetnosti pri Maski, zavodu za založniško, kulturno in producentsko dejavnost. Sodelovanje smo v letu 2010 razširili tudi na spletni portal slovenskega gledališča SiGledal, ki bo z objavami tekstov poskrbel za dodatno in okrepljeno poročanje.
Arena je eksperimentalna platforma, ki presega žanrske okvirje klasičnega pisanja in vzpostavlja teren za poigravanje z novostmi in preizkušanje ustvarjalnega duha svojih piscev. Je samoorganizirana, kolektivna enota, v kateri velja glas enakopravnosti in transparentnosti.
Povezava: Arena 2010 - Festivalski časopis mladih levov