Novice
Evergreen je preprosta zgodba: od Borisa Mihalja do Gertrude Stein (1994), od delavskega razreda v Angliji (1845) do robotov, od francoskega šansona 'Ne Me Quitte Pas' do japonskega prenosnega računalnika v belem akrilu, od aktualne vremenske napovedi do dirigentovih navodil za izvajanje Beethovnove 5. simfonije, od ploskanja do smejanja enaindvajsetih zelenih krokodilov. Več
VIA NOVA Museum, inicialni dogodek cikla performansov Via Nova, predstavlja konceptualno nadgradnjo prvega projekta (Izhodiščna točka: Jeza, 2002). Je performans in razstava hkrati, raz-stavljanje starega kot postopek postavljanja novega. Kot performans gledalcu ponuja priložnost, da se “sprehodi” skozi zgodovinski pregled strategij in tematik Vie Negative, kot razstava pa kreira lasten gledališki spomin, ga postavi v muzej in ga v kontekstu muzejske zbirke ponudi na ogled. Več
Neokabaret Pa pa ati, predstava skladateljice in pesnice Aphre Tesla, je glasbena nepravljica, ki demistificira od družbe zapovedano srečno družino in na humorno topel način pooseblja samoto. Je ranocelnik in otrok v zibelki vesolja, ki na ves glas joka: "Prišel je čas, ko je glava družine maček, nagačen v lovski pozi!" Več
Čarnin napev je hibridni, mejni in multidisciplinarni projekt, ki premika meje gledališkega in zastavlja vprašanja kraja in časa nastopanja, odnosa med izvajalci in občinstvom, realnega in umišljenega, resničnosti in igre. Predstava problematizira družbeni položaj romske populacije, kar uokvirja njeno tematsko zasnovo, v njej pa nastopajo naturščiki, ki javno predstavljajo reprezentativne izseke iz svojih življenj. Več
Predloga predstave Pod rušo je legendarna istoimenska drama Tadeusza Różewicza, ki velja za eno najbolj kontroverznih poljskih gledaliških iger. Pripoved o avtorjevi osebni izkušnji sodelovanja v odporniškem gibanju med 2. svetovno vojno je ob prvi uprizoritvi leta 1979 med občinstvom zbudila kritiko in ogorčenje, avtorju pa celo prinesla grožnje s smrtjo. Več
Antično prerokinjo Kasandro, ki ji zaradi prekletstva Apolona nihče ne verjame, čeprav se njene napovedi uresničijo, je avtor besedila Ljubomir Đurković postavil v sodoben kontekst in jo povezal z liki iz antičnih tragedij, ki so v predstavi preobraženi v ženske. Kasandri odkrito in brez zadržkov pripovedujejo o svojih brutalnih usodah in javno razgalijo najtemačnejše skrivnosti. Đurkovićev tekst vsebuje vse elemente antične drame tragičnih junakov z usodami, ki jim ne morejo ubežati, njihove zgodbe pa se prepletajo kot v kakšni televizijski soap operi. Več
Kontroverzni režiser, igralec in pisatelj Hubsi Kramar, dobro poznan po svojih gledaliških in političnih javnih akcijah, si je s predstavo Gostišče F. nakopal bes medijev, ki so ga malodane križali in zahtevali celo zaprtje gledališča, še preden je sploh uzrla premierske luči. Na premier se je trlo obiskovalcev, zlasti novinarjev. Več
Program 16. izdaje mednarodnega festivala Ex Ponto bo med 15. in 23. septembrom nanizal odrske 'razglednice' na temo družine. Več
Sanja Nešković Peršin je od leta 1993 solistka v SNG Opera in balet Ljubljana. Po srednji glasbeni in baletni šoli je svoje plesno znanje med drugim izpopolnjevala tudi na znamenitih baletnih šolah v Cannesu, New Yorku in na Dunaju. Kot plesalka in koreografinja deluje tudi na področju sodobnega plesa in gledališča. S samostojnimi avtorskimi projekti je gostovala na številnih festivalih doma in v tujini. Več
„Nocoj vam bom privedla tri gostje, osebe zelo podobne vam. Tri prestopnice. Tri grešnice. In ne bom uporabila nobenega hek-trika, hokusa-pokusa ali abrakadabre, niti kakršnegakoli podobnega čarovniškega štosa. Ne bom jim mahala z nihalom pred očmi in nato iz uspavanih vlekla najgloblje skrivnosti, občutja, frustracije - ne, ne, ne, nič podobnega.” Kasandra Več