Novice
V svojih potrebah, okrepljenih zaradi usodnih dogodkov, človek nazaduje in se odreče vodstvu razuma. Pomeša institucionalno, ljudsko in primitivno religijo. Oklepa se zdaj tega zdaj onega izročila, poglablja se v misticizem, na mesto poezije postavi pravljice, ki jih povzdigne v objekt vere. Namesto da bi poučevali na osnovi razumevanja in potrpežljivo širili svoj vpliv, ljudje brez razlike sejejo dobro seme in plevel. Nobene referenčne točke, ki bi nudila oporo, ni več. Vsakdo lahko nastopa kot učitelj in vodja ter svojo neumnost ponuja kot dovršeno celoto. Več
Projekti Novega ZATO., Familija u prahu