To je eden v nizu izjemno duhovitih razmislekov junakov iz stripovske zbirke zgodb Peanuts, ki jih je ustvaril ameriški karikaturist Charles M. "Sparky" Schulz. Skoraj 50 let je pisal, risal in oblikoval vsak strip, skupno pa ustvaril več kot 17000 del.
Sicer pa zbirka Peanuts s Charlijem Brownom, Snoopyjem in drugimi junaki spada v nabor del, ki se predvsem razumejo kot literatura za otroke. V to kategorijo se pogosto umešča tudi denimo Pika Nogavička Astrid Lindgren, Alica v čudežni deželi Lewisa Carrolla ali pa Medved Pu A. A. Milna. A če podrobno pogledamo filozofijo junakov teh zgodb, ugotovimo, da mora človek prehoditi kar nekaj svojih življenjski let, da jih lahko razume v polni meri. Morda pa so v polje leposlovja za otroke umeščene zato, ker so ti še dovolj pretočni, da v razumevanju vsebine s svojo odprtostjo in domišljijo prehitijo leta, ki jih še čakajo, da bodo kot odrasli spet lahko razumeli te zgodbe; seveda še malo drugače. Sicer pa razmislek o času, o tem, kaj je bilo včeraj, kako je danes in kakšen bo morda jutri, gotovo delno intonira tudi radijske igre v tem tednu. V četrtkovem terminu na Arsu bo namreč premierno predvajan radijski dokumentarec 300 metrov upora. Ta na ozadju čisto posebnega posnetka z zvočnega filma inovatorja in filmskega ustvarjalca Rudija Omote in premici med dvema zgodovinskima trenutkoma razmišlja o pojmu kulturnega molka izpred 85 let in upora okupatorju. O obojem kot o visoki etični kolektivni gesti. Ob tem pa bi v obdobju izrazite negotovosti, ko svetovni red, ki so ga vzpostavili Združeni narodi po drugi svetovni vojni, ne velja skoraj nič več, čarobni pisalni strojček iz nedeljske radijske igre za otroke, ki med dvema nasprotnima stranema ustvarja samo lep in naklonjen pisemski most, prišel še kako prav. Napišite torej ta teden komu kaj lepega in pošljite z redno pošto. In si seveda privoščite kakšno radijsko igro … Ko boste pri volji in času.
Antični ponedeljki na Arsu
V ponedeljkovi igri na Arsu nadaljujemo cikel dvajsetih najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. V petnajstem delu se Odisej vrne na rodno Itako, kot berač obišče ženo Penelopo in v tekmi z lokom premaga ženine snubce. Del je naslovljen s heksametrom iz Homerjeve Odiseje Zdajci, ko v dvajsetem letu uzrl je spet gospodarja … v njem je zajet 17., 19., 20. in 21. spev Odiseje.
Pobudnik in urednik cikla iz leta 1995 je bil Vladimir Kocijančič, režiser pa Jože Valentič.
Preplet dejanskosti in fantazije
Torkov termin radijske igre na Prvem bo tako kot pretekli teden v znamenju prejemnikov igralskih nagrad Združenja dramskih umetnikov Slovenije – te vsako leto podelijo 27. marca na slovesnosti ob odprtju festivala Teden slovenske drame v Kranju. Groteskna igra Vrata po predlogi Ferija Lainščka je slušna pripoved o človeku, ki išče svojo identiteto. A ko prestopi prag svojega stanovanja, se znajde v svetu, v katerem se prepletata dejanskost in fantazija. Tako se junakovo življenje zelo zaplete, saj je v svet mešane resničnosti prinesel s seboj tudi svojo paranojo.
Radijska igra je nastala leta 1988, v osrednji vlogi Človeka pa nastopa letošnji prejemnik velike igralske nagrade ZDUS-a Marija Vera za vrhunske igralske dosežke na področjih gledališča, filma in televizije Vlado Novak. V petdesetletni karieri je v svojem opusu nanizal več kot 120 gledaliških ter več kot 60 filmskih in televizijskih vlog, pri tem pa osvajal in širil tako tragični kot komični igralski spekter. Kot je strnila strokovna komisija: "Vlado Novak je vse, čeprav ali ravno zato, ker njegovi liki spijo v sosednji sobi. Je smeh in solze, prefinjenost in robatost, grenkoba in radost, stvarnost in simbol, neusahljiv vir ustvarjalnosti, silovita energija … Je do potankosti domišljen dramski lik in hkrati, z empatijo do malega človeka, tudi dober znanec iz sosednje ulice."
Premica razmisleka med dvema zgodovinskima trenutkoma …
V četrtkovem terminu radijske igre na Arsu bo premiero doživel nov radijski dokumentarec 300 metrov upora. 12. decembra 1941 je bil v veliki dvorani Grand hotela Union v Ljubljani napovedan sicer redni letni koncert Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta, a takrat s posebno nalogo, da napove splošni kulturni molk, s tem pa visoko etični upor okupatorju.
Ta izjemni trenutek je k sreči ubežal bledenju subjektivnih spominov na zvočni sledi filmskega traku Rudija Omote, sicer ene ključnih osebnosti razvoja slovenske kinematografije in izjemnega inovatorja.
Tokratna dokumentarna zgodba pa ni želela biti samo kronika nekega filmskega traku, pač pa na ozadju dveh točk v času prav s fenomenom kulturnega molka in upora zavestno kontekstualizira predvsem ti družbeni gesti in ju na novo izprašuje skozi sodobno stanje. Srhljiva podobnost dogodkov danes in včeraj namreč to narekuje, s tem pa 300 metrov upora postane premica razmisleka in ne samo daljica med dvema zgodovinskima trenutkoma.
Avtor in režiser dokumentarca, posnetega januarja 2026, je Klemen Markovčič, njegovo tonsko podobo je zasnoval Urban Gruden.
Moč prilagodljivosti
V sobotni kratki radijski igri na Prvem Močnejša po zgodnjenaturalističnem delu švedskega dramatika Augusta Strindberga se ženski, ena žena in druga ljubica istega moškega, na predbožično popoldne po naključju srečata v kavarni. Gospa takoj prisede h gospodični, ji dobro razpoložena začne kazati darila in ji pripovedovati o svoji družini. Nenadoma pa jo prešine spoznanje in v gospodični ugleda moževo ljubico. Prvotno zaprepadenost zamenja občutek zmagoslavja, saj se počuti močnejšo predvsem zaradi svoje prilagodljivosti.
Igro iz leta 2012 je zrežirala Irena Glonar, v vlogi Gospe X pa nastopa Nataša Barbara Gračner.
Ko pisalni strojček sovraštvo preoblikuje v mir
Teden v nedeljo, kot vedno, sklepa radijska igra za otroke na Prvem. Čarobni pisalni strojček po predlogi Smiljana Rozmana nas bo popeljal med kralje in nesmiselne bitke, kakršne so po navadi vse. Toda če dobro premislimo, po tem, ko igro slišimo … bi nam takle čarobni pisalni strojček na vsak korak lahko polepšal tudi ali predvsem današnje življenje. Zlasti na preštevilnih bojiščih, ko bi med dvema nasprotnima stranema ustvaril lep in naklonjen pisemski most. Tako bi se vse bitke prav hitro končale.
Igro iz leta 1963 je zrežirala Rosanda Sajko.
Vse igre so še mesec dni po predvajanju v radijskem etru na voljo na zahtevo na spletnih straneh Prvega, Arsa ali na RTV 365 in RTV Živ Žav.
Spored radijskih iger od 20. do 26. aprila 2026
Ponedeljek, 20. april – antični ponedeljki na Arsu
Radijska igra 22.05 (Ars) – Homer (prir: Jože Rode): Bili smo Trojanci, bil je Ilion – 15 (serija/drama)
Torek, 21. april
Radijska igra 21.05 (Prvi) – Feri Lainšček: Vrata (drama)
Četrtek, 23. april – premiera
Radijska igra 22.05 (Ars) – Klemen Markovčič: 300 metrov upora (dokumentarec)
Sobota, 25. april
Kratka radijska igra 19.30 (Ars) – igra odpade zaradi prenosa v oddaji Sobotni operni večer
Kratka radijska igra 22.40 (Prvi) – August Strindberg: Močnejša (drama)
Nedelja, 26. april
Radijska igra za otroke 8.05 (Prvi) – Smiljan Rozman: Čarobni pisalni strojček (pravljica 8+)