100. ponovitev mjuzikla Sugar – nekateri so za vroče

Tretji mjuzikel v MGL Sugar – Nekateri so za vroče so premierno uprizorili 4. decembra 2008. V dobrih dveh letih so odigrali 100 ponovitev, ki si jih je ogledalo 34.256 gledalcev. Znani broadwayski mjuzikel avtorjev Petra Stona, Jula Styna in Boba Merrilla je režiral Stanislav Moša, ki je v MGL režiral tudi mjuzikla Kabaret in Goslač na strehi. Pesmi je prevedel Milan Dekleva, dialoge pa Alja Predan. Dirigent in glasbeni vodja orkestra, zbora in celotnega ansambla je bil Žarko Prinčič, korepeticije pa je vodil Jože Šalej. Za likovno podobo so poskrbeli češki sodelavci: scenograf Jaroslav Milfajt, avtor scenskih ilustracij Petr Hloušek in kostumografka Andrea Kučerová. Koreografijo je pripravil Vladimir Kloubek. Vsi so režiserjevi sodelavci v gledališču v Brnu, ki je njihovo matično gledališče. Dramaturginja predstave je Petra Pogorevc, za jezik je skrbela lektorica Maja Cerar. Zvok je oblikoval Grega Forjanič, oblikovalec svetlobe pa je Branko Šulc.

Mjuzikli v MGL
Vsi dozdajšnji mjuzikli (Kabaret avtorjev Joeja Masteroffa, Johna Kanderja in Freda Ebba, Goslač na strehi avtorjev Josepha Steina, Jerryja Bocka in Sheldona Harnicka ter Sugar – Nekateri so za vroče avtorjev Petra Stona, Jula Styna in Boba Merrilla) so dosegli izjemen uspeh tako pri strokovni javnosti kot pri gledalcih. Kabaret je dosegel več kot 100 ponovitev, Goslač na strehi 70, Sugar pa prav zdaj praznuje 100. ponovitev. Kabaret je prejel Borštnikovo nagrado za estetski preboj, Uroš Smolej za vlogo Konferansjeja Severjevo, Dnevnikovo in Borštnikovo nagrado ter nagrado Prešernovega sklada, Jette Ostan Vejrup pa za vlogo Fräulein Schneider Borštnikovo nagrado. Mjuzikel Sugar – Nekateri so za vroče je na Dnevih komedije 2009 prejel nagrado za žlahtno komedijo po izboru občinstva, Uroš Smolej pa je postal žlahtni komedijant.

V gledališki sezoni 2009/2010 so premierno uprizorili mjuzikel Pomladno prebujenje, ki ga je režiral Sebastijan Horvat, glasbeni vodja pa je bil Drago Ivanuša. Prav s tem mjuziklom 17. marca gostujejo v Kinu Šiška, ki ustreza sodobnemu konceptu tega mjuzikla.

Po štirih tujih in v svetu že preverjenih mjuziklih so 19. februarja 2011 premierno uprizorili nov, slovenski mjuzikel, ki je nastal po motivih zbirke novel Dekameron Giovannija Boccaccia (v koprodukciji z SNG Nova Gorica).

Kratka vsebina
Čikago leta 1931. Brezposelna glasbenika saksofonist Joe (Gregor Gruden) in kontrabasist Jerry (Uroš Smolej) se po naključju znajdeta sredi mafijskega obračuna in komaj odneseta celo kožo. Gangster Palazzo Gamaša (Jožef Ropoša) in njegovi fantje jima kot edinima preživelima pričama umora odtlej strežejo po življenju, zato morata zapustiti mesto in zabrisati vse sledi za sabo. Ne preostane jima drugega, kot da se preoblečeta v saksofonistko in kontrabasistko ter se pridružita ženskemu orkestru, ki ga vodita Sladka Sue (Jette Ostan Vejrup) in Bienstock (Gregor Čušin) in ki kot naročeno odhaja na gostovanje v sončni Miami. Zdaj se imenujeta Josephine in Daphne in sta vsaj začasno na varnem. Zato pa se v preobleki soočata z drugačnimi nevarnostmi: eden se zaljubi v očarljivo pevko orkestra Sugar Kane (Jana Zupančič), v drugega pa se zagleda šarmanten milijonar sir Osgood Fielding (Janez Starina). Zgodba se do konca vrti okrog situacijskih »ljubezenskih« in gangsterskih zapletov, ki jima vse do konca skušata ubežati glavna junaka.

Ozadje mjuzikla Sugar in filma Nekateri so za vroče
Mjuzikel Sugar je doživel odrski krst aprila leta 1972 v gledališču Majestic na Broadwayu. Odigrali so 505 ponovitev in uprizoritev je bila nominirana za 4 nagrade tony. Mjuzikel je na londonskem West Endu (gledališču Prince Edward) doživel premiero šele marca 1992. Libreto, prežet z duhovitimi dialogi in prvovrstnimi komičnimi zapleti, je nastal po scenariju slovite filmske uspešnice Billyja Wilderja Nekateri so za vroče iz leta 1959, ki jo je Ameriški filmski inštitut razglasil za najbolj smešen film vseh časov. Mnogi gledalci se filma spominjajo po zvezdniški zasedbi: poleg Marilyn Monroe kot nepozabne Sugar Kane sta se z njim v zgodovino zapisala tudi Tony Curtis in Jack Lemmon.

Zgodba se odvija leta 1929, torej v času prohibicije, zato je film Nekateri so za vroče obenem gangsterski film in romantična komedija – ta wilderjevska razcepitev žanra (gangsterskega na gangsterski film in romantično komedijo oz. romantičnokomičnega na romantično komedijo in gangsterski film) ima tudi zgodovinski okvir, in sicer v obliki dveh prepovedi: sugerira prepoved trgovine z alkoholom in prepoved homoseksualnosti.
Običajno so mjuzikli, kot velike uspešnice predvsem newyorškega Broadwaya in londonskega West Enda, pristajali na filmskem platnu, obratno se je to zgodilo redko. Sugar pa je glasbena predstava, ki jo je navdihnil Wilderjev film iz leta 1959. Sugar je torej nastal kar trinajst let po filmu, ki v originalu ni mjuzikel, čeprav Marylin Monroe odpoje zelo znano pesem Želim, da bi ljubil me (I Wanna Be Loved By You) – te v izvirnem mjuziklu ni, v MGL pa so jo dodali. Glasba je bila napisana posebej za mjuzikel, ki vsebuje tudi veliko scenske glasbe, ki je plesna, senzibilna, svingovsko in džezovsko obarvana. V Čikagu je džezovska atmosfera tako rekoč domača, in bigbendovsko-svingovski stil odlično pričara vzdušje tridesetih prejšnjega stoletja. Takrat je obstajala tudi džezovska glasba, imenovana »hot«, kot je tudi del naslova filma (Some Like It Hot).