IGLU so leta 2013 ustanovili Juš Milčinski, voditelj Malih sivih celic, igralec v oddaji Osvežilna fronta in nekdanji vodja Impro lige, Vid Sodnik, priznani mednarodni improvizator in pedagog, nekdanji voditelj oddaje Na lepše in sodelavec oddaje Osvežilna fronta, ter Peter Franki, član glasbene zasedbe SBO in igralec v oddaji Osvežilna fronta. Le eno leto po ustanovitvi so v Vancouvru osvojili 2. mesto na tekmovanju v gledaliških športih (ang. Theatresports (tm)). Premierno so nastopali v Amsterdamu, Varšavi, Edmontonu, Würzburgu in v mestu Wiesbaden, tudi pred večtisočglavo publiko.
Evropske prakse zasejane na slovenskih tleh
Trojica se je povezala iz želje po profesionalizaciji panoge improvizacijskega gledališča, v času, ko je bilo to področje v Sloveniji še neorganizirano. »Na evropskem združenju improvizatorjev Ohona smo spoznali, kaj počnejo v tujini, koliko improvizacijskih gledališč deluje samostojno in koliko festivalov se odvija po Evropi in seveda nas je zamikalo predstaviti tudi svojo zgodbo. Ustanovili smo IGLU, kajti za konkretno rast znotraj neke panoge je pomembno, da se z njo ukvarjaš vsak dan,« zgodnje začetke opiše Miličinski.
V zadnjih dveh letih podvojili število članov
Vzporedno z improviziranimi predstavami v sklopu IGLU-ja potekajo začetni in nadaljevalni tečaji improvizacije. V vsako odločitev povečanja - bodisi števila predstav, bodisi števila skupin tečajnikov - so šli premišljeno in pogumno. V Sloveniji je sprva program predstav potekal enkrat mesečno, vsako leto so ga dodatno razširili z gosti iz tujine ter z znanimi slovenskimi gosti. »V zadnjih dveh letih smo podvojili število tečajnikov, trenutno šola improvizacije šteje 160 članov«, pove Sodnik in dodaja, da so v Ljubljani močnejša institucionalna gledališča, medtem, ko ima gledališka improvizacija še velik potencial za rast prepoznavnosti. »Večina ljudi v Sloveniji ne ve natančno, kaj pomeni improvizacija v gledališču, če niso bili že izpostavljeni tej umetnosti. Težave povzroča razlikovanje med improvizacijskem gledališčem in stand-up komedijo,« pravi Franki.
Improvizacija krepi pogum za spremembe
V improvizaciji so napake neizogibne, a jih igralci sprejemajo in se učijo iz njih. Poudarek je na prilagajanju spremembam. Ta proces nagovarja publiko, da se ne boji napak in se bolj sproščeno spoprijema s situacijami, ki se ne odvijajo po načrtih. »Za ustvarjanje smiselne in zabavne improvizacijske predstave je nujno ekipno delo. To stimulira gledalce in igralce k razmisleku o vlogi medsebojnega zaupanja in podpore v vsakdanjem življenju, tudi na primer v službi,« pomen svojega dela opisuje Franki.
Pestrost ponudbe v kulturo povabi višji delež prebivalstva
»V Ljubljani je kar nekaj teatrov, ki po svoje raziskujejo meje gledališča in performativne umetnosti. Za vsako malo večje ali glavno mesto države je nujno, da obstajajo ustanove, ki gledališče raziskujejo na drugačen način. S pestrostjo ponudbe mesto h konzumiranju kulture povabi višji delež prebivalstva,« razmišlja Miličinski.
Na obletnici nastopili z razširjeno zasedbo
10-obletnico obstoja Improvizacijskega gledališča Ljubljana so praznovali v soboto, 30. septembra na Metelkovi, natančneje v Menzi pri Koritu. Nastopili so skupaj z udeleženci IGLU impro šole in drugimi improvizatorji ter glasbeniki. »Zadnjo sezono smo medse na oder povabili 10 tečajnikov, ki se predstavljajo pod imenom IGLU+. V prihajajoči sezoni načrtujemo 30 predstav v različnih zasedbah, tudi z gosti iz tujine in domačih logov,« zaključi Sodnik.