V knjigi so obravnavani umetniki in umetnice iz nekdanje Jugoslavije, ki so delovali od leta 1965 dalje in so s svojo umetniško prakso zaznamovali odmik od konvencionalnega razumevanja umetniškega dela. Ti akterji niso več čutili nostalgije po povojnih revolucionarnih dosežkih. Bolj jih je spodbujal svetovni nazor mladine v Jugoslaviji, zato so hoteli glasno spregovoriti o svojih težavah in udejanjati procese samoupravljanja v svojih organizacijah. Poleg tega so zaradi razmeroma visoke ravni liberalizma v tistem času in močnega vpliva zahodnih tokov njihova prizadevanja za kulturno preobrazbo našla plodna tla v številnih uvoženih teorijah in praksah, bodisi zahodnih bodisi nekaterih sovjetskih in drugih vplivih iz gibanja neuvrščenih.

Jasmina Založnik se osredotoči tudi na politični kontekst jugoslovanskega samoupravnega socializma in prikaže vpliv novih izvedbenih umetniških praks na njegov režim. Avtorica bralce spretno sooči z vprašanjem, v kakšni meri je ta režim kulturne prakse cenzuriral in v kakšni meri jih je omogočal ter kaj lahko v teh uporniških umetniških telesih, na katerih sta se soočali svoboda in oblast, vidimo danes.

Založnik je dramaturginja, teatrologinja, kritičarka in producentka. Končala je magistrski študij filozofije v sklopu programa Interkulturni študiji – primerjalni študij idej in kultur na Univerzi v Novi Gorici, ter doktorirala na oddelku za vizualno kulturo Univerze v Aberdeenu v Veliki Britaniji. V domačem in mednarodnem polju je angažirana kot piska, dramaturginja, kuratorica, urednica, predavateljica, raziskovalka, arhivarka, producentka in umetniška sodelavka. Deluje predvsem na področju sodobnega plesa ter si prizadeva za povezovanje družbenopolitičnih problematik s scenskimi praksami. Je sopobudnica in sokuratorica CoFestivala, mednarodnega festivala sodobnega plesa, in aktivna članica kolektiva Nomad Dance Academy Slovenija, regionalne mreže Nomad Dance Academy, Mesta žensk, strokovnih združenj (Društvo kritikov in teatrologov Slovenije ter Društva za sodobni ples Slovenije) ter uredniškega odbora revije Dialogi. Je prejemnica nagrade Ksenije Hribar v kategoriji kritika/dramaturgija/teorija (2015) in listine Mete Vidmar (2023). Monografija Zavzemanje prostora je avtoričin prvenec.