23. 1. 2010

Čutiti prisotnost

Po pravici povedano; še vedno sem nihče. In bom še nekaj časa. V prihodnosti pa bi rad spoznal, kaj pomeni biti človek. (K. Kieslowskega, Talking Heads)

Foto Katja Ana Kremenic

28. januarja 2010 bo v  KUD-u Španski Borci v Ljubljani drugič uprizorjen solo projekt "No-body project” („Projekt Nihče / Breztelesnost”)" poljske plesalke in koreografinje Anne Nowicke. Plesno gledališka predstava raziskuje razlike med fizično in mentalno prisotnostjo in odsotnostjo, meje reprezentacije. Sprašuje se na katerih mestih v gledališko predstavo ali v odrsko iluzijo vdira tisto, kar običajno imenujemo napaka ali spodrsljaj. Kako torej spojiti popolno iluzijo in organsko nepopolnost?

Koncept in oblikovanje: Anna Nowicka
Zvok: primož Bončina (trobentni vložki Olgierd Dokalski)
Dramaturško svetovanje: Anja Bajda
Grafični design: Philip Grueber Bojovich
Partnerji: YANVII - Cesena (Italija) in Zavod Vitkar (Slovenija)
Posebne zahvale: Branku Potočanu in Dragani Alfirević, Maji Isaković, Mali Kline, Katji Legin, Maji Smrekar

Foto Katja Ana Kremenic

"Sonzai-Kai" v japonščini pomeni: čutiti prisotnost nečesa oziroma nekoga. Katera so merila, ki določajo, da je nekdo živ? In obratno: kako se obnaša telo brez žive energije? Kako se obnaša telo, ki stremi k življenju? Kaj nas opredeljuje kot človeška bitja? Kaj nas definira kot posameznike, kaj je tisto, kar nas opredeljuje?

Povezava:

Plesni teater Ljubljana, 17. 12. 2009
No-body project
Sprašuje Anja Bajda, 22. 12. 2009
Kaj lahko publiki ponudim kot junakinja?
Marjan Nećak, 24. 1. 2020
Gledališče je kot glasba
Španski borci, 14. 11. 2014
Plesna refleksija stoletne dobe 1914-2014