Platforma sodobnega plesa

19. Platforma sodobnega plesa

Čutnost je globoka povezanost s telesnimi zaznavami in občutki, pri čemer smo prisotni v vsakem trenutku ter pozorni na vse, kar nas obdaja. Čutnost se kaže v tem, kako zaznavamo dotik, vonj, okus, zvoke in slike okoli sebe, pa tudi v tem, kako se notranje odzivamo nanje. Gre za način, kako se telesno in čustveno odzivamo na dražljaje, ki nas navdihujejo, pomirjajo ali vzbujajo neko čustveno resonanco.

V plesnem kontekstu je čutnost še posebej pomembna, saj omogoča, da se izražamo skozi gibanje na način, ki presega zgolj fizično izvedbo in vključuje notranjo izkušnjo. Čutnost daje gibanju pristnost, saj vključuje raziskovanje teksture, hitrosti in kakovosti giba – kaj nam gib sporoča in kako se v njem počutimo. Pomen čutnosti v umetnosti se kaže v njeni zmožnosti, da gledalca ali poslušalca potegne globlje, prebudi njegov lastni čutni svet ter mu omogoči, da doživi umetnost na bolj oseben, intimen način.

Čutnost daje gledalcu plesnih predstav bogato izkušnjo, ki presega zgolj opazovanje giba. Ko je plesna predstava resnično čutna, gledalec ne samo da vidi ples, ampak ga tudi občuti. Čutnost v plesu lahko prebuja čustva, ki se jih gledalec niti ne zaveda, saj nagovarja telo in podzavest, kjer so shranjeni naši notranji odzivi in intuitivne zaznave.

Zanima nas sposobnost čutnega zaznavanja.

Ne srečujemo se zgolj z idejami ali s stvarmi, temveč skozi utelešenje in raztelešenja, zbrane v sledeh vidnega, slišnega, zaznavnega ali čutnega. Biti čuten pomeni biti zaznaven, opazen. Čutnost pomeni zaznavnost, opaznost.

Arnold Berleant (2015) v svoji razpravi Prilastitev čutnosti in subverzija lepote meni, da imamo vsi težnjo po vključitvi v estetsko izkustvo, čeprav ni vselej razvita. Zmožnost izkusiti čutni užitek je v središču estetske presoje umetnosti in čutno zadovoljstvo igra vlogo v večini izkustev v življenju. V naši z dobičkom obsedeni kulturi obstaja tudi manj očitna in skorajda povsem skrita izkoriščevalska praksa. Gre za prefinjeno obliko subvertiranja pristno človeške izpolnitve, ki leži v srcu estetskega. Kajti tu je, kot pravi, to, kar nekateri imenujejo 'estetska potreba'. Kot navaja je, naša težnja po lepoti, po navdušenju, po čistem užitku pogosto prisvojena, da služi dobičku na račun posameznih ljudi in družbe kot celote. To prakso sam imenuje prilastitev čutnosti. Kar zelo dobro pozna in uporablja potrošniška družba.

V izogib temu, da je zmožnost izkusiti čutni užitek v središču estetske presoje umetnosti, kjer čutno zadovoljstvo igra vlogo izkušanja v sodobni plesni umetnosti, bi lahko rekli, da ima estetika kot orodje družbene analize in politične kritike, tudi kakšno drugo vlogo.

Čutnost v plesu povabi gledalca, da se poglobi v lastne občutke, najde odmev v lastnem telesu in začuti globoko povezavo z gibom, ki ga gledalci včasih opisujejo kot skoraj otipljivo prisotnost. Takšna izkušnja preobrazi plesno predstavo v intimno srečanje, kjer ni le vidni stik, ampak tudi neopisljiva, čutno močna povezanost.

Biti povezani, čutni, utelešeni za obstoj sodobne plesne umetnosti!

Mojca Kasjak, umetniška in programska vodja festivala

***

Umetniška in programska vodja, izvršna produkcija in organizacija: Mojca Kasjak
Tehnična koordinacija: Gašper Bohinec
Celostna grafična podoba: LEALUDVIK
Odnosi z javnostmi: Jagoda Đorđević, Pepermint PR – stiki z javnostmi
Družbena omrežja: Ališa Kasjak Gutman
Pomoč pri izvedbi festivala: Urška Košica, Klara Šulek, Ajša Mara Kacjan
Foto dokumentacija: Saša Huzjak

Partnerji: Letni kino Minoriti, Zavod za turizem Maribor, EN-KNAP, Plesni Teater Ljubljana, Festivali poznega poletja (11. FEKK – Festival kratkega filma v Ljubljani, 28. Festival Mladi Levi – Mednarodni festival sodobnih uprizoritvenih umetnosti, 20. Front@ – Mednarodni festival sodobnega plesa, 4UKREP – Festival plesnih perspektiv, Na knap. Festival kratke plesne forme)
Medijski partnerji: Mladina, Parada plesa
S podporo: Ministrstvo za kulturo, Mestna občina Maribor
Donatorji: Radenska