Platforma sodobnega plesa

16. Platforma sodobnega plesa

Odkar je pandemija Covid-19 postala globalna in ko svet pretresajo številne krize, se zdi, kot da smo vsi ujetniki tega kolektivnega telesa. Morda prihaja čas, ko bo treba marsikaj spremeniti, transformirati … Morda bo treba prenoviti družbeni pomen našega kolektivnega telesa.

"To telo je v nevarnosti. Ranjeno je," navaja Ana Vujanović v svojem članku The Collective Body of the Pandemic: From Whole to (Not) All. Vujanovičeva izpostavi, da živimo v svetu začasnih zapletov, kjer nastajajo motnje. Hkrati pa se navidezno oblikujejo nova vozlišča, morda tudi nove povezave.

Ko začnemo razmišljati, kaj je tisto, kar ljudi povezuje, misel seže v tisti spomin, ko je človek kot socialno bitje že od malega skozi igro raziskoval svet. Igra je svobodna, spontana, ustvarjalna in raziskovalna dejavnost, ki poteka brez katere koli zunanje nujnosti in nastaja iz otrokove notranje potrebe.

Na letošnji 16. Platformi sodobnega plesa se raziskuje dimenzijo igrivega kot metaforo bivanja, obstajanja, razpetosti med pravili in svobodnim izrazom. Osredotočilo se bo na kako se različne uprizoritvene prakse medsebojno oplajajo, dopolnjujejo, komunicirajo in morebiti nakazujejo na inovativnost. Zanima nas, kako kreativna igrivost vstopa v umetnost in obratno.

Igra kot subtilen ustvarjalni akt ali kot kreativna lahkotnost ustvarjalnega procesa, ki razblini težo. Kako s pomočjo igrivosti vzpostaviti orodja, ki omogočajo zrele in dovršene plesne izraze? Ali vsaj odpirajo nova polja raziskovanja ter nove dimenzije umetniških praks, srečevanj, povezovanj?

V soočenju z igrivostjo v umetnosti je prijetno presenečenje igranje z materiali, vsebinami in s prepletanjem različnih umetniških področij. Ali umetnik izhaja iz potrebe biti všečen ali preprosto izhaja iz sebe, ker čuti potrebo po tovrstnem izrazu? Kako igriv je lahko sodobni ples v samosvojem procesu? Kako telo izraža igro v umetnosti?

Umetniška svoboda je igrivo raziskovanje. Predati se igrivosti možnega pomeni avtentično izkustvo umetniškega dela, kjer lahko pustimo naše spoznavne in moralne pomisleke ob strani. Tako nas lahko izkustvo umetniškega dela napelje k razmišljanju o sebi in soočanju z resnico o nas samih.

V igrivem izkustvu umetnosti navidezno pozabimo naše spoznavne in moralne pomisleke in se prepustimo. Igramo se s podobami, oblikami, občutki, besedami, barvami ali notami. Predamo se igrivosti in se navidezno izgubimo v njej.

Da spodbudimo spreminjanje vsakdanjosti v nepozabne trenutke odmaknjene pozabe, sanjarjenja in čudenja, čarobne igrivosti …

- Mojca Kasjak, umetniška in programska vodja