19. Front@ sodobnega plesa
Ne agresija, radovednost širi obzorja
Festival Front@ v Murski Soboti po osemnajstih letih še vedno predstavlja izziv. Večina meščanov zanj še ni slišala, nekateri so, pa ga še nikoli niso obiskali, obstajajo pa tudi zvesti, radovedni in nekateri naključni obiskovalci. Če sodimo po številnih izraženih željah po sodelovanju, je Front@ bolj znana v mednarodnih plesnih krogih. In tu se skriva bistveni razlog za obstoj festivala, v procesu vzbujanja radovednosti v lokalnem okolju in stika med obiskovalci, gosti in umetniki, ki prihajajo od vsepovsod. Ko gledalci po dogodkih želijo izvedeti še več o videnem, o ozadjih, nastanku posameznih del, nastopajoče pa začne zanimati lokalni kontekst, festival upraviči svoj obstoj. Radovednost, ki spodbuja komunikacijo onkraj običajnega, zadržanega, pa tudi prestrašenega, je bistvo obstoja festivala Front@. Strah pred neznanim je nemalokrat glavni vzrok za agresivno odzivanje, zato je radovednost, ki žene k dostojni komunikaciji, še kako pomembna za razumevanje novega in različnega.
Vsaka izdaja festivala je lovljenje ravnotežja med željami in možnostmi. Med pripravami na festival in oblikovanjem programa je pozornost namenjena predvsem iskanju pravega razmerja med predstavljanjem preverjenih vrhunskih ustvarjalcev in njihovih stvaritev ter ponujanjem priložnosti mladim in manj znanim avtorjem za predstavitev v okviru večdnevnega zgoščenega dogajanja. Festival Front@ je od samega začetka zasnovan kot plesna manifestacija, ki omogoča kar se da širok pogled na dogajanje v sodobnem plesu. Zato je prav odprti poziv, na podlagi katerega je letos sestavljena programska sekcija Odprto mesto III, najbolj primeren način za oblikovanje programa, ki omogoča dostop do selekcije tudi tistim kvalitetnim ustvarjalcem, ki nimajo močnega producentskega zaledja in sofisticirane PR strategije. Le tako lahko presežemo ustvarjanje programa, ki nastane zgolj na podlagi informacij v ozkih poznavalskih krogih.
Tako kot vključevanje mlajših in manj znanih avtorjev in njihovih del se nam zdi pomembno tudi predstavljanje ustvarjalcev z drugih celin. Sodobni ples se je od nastanka pred dobrim stoletjem razširil v vse kotičke sveta in kmalu so začetna posnemanja načinov in pristopov zahoda obogatile samosvoje avtorske poetike, ki črpajo iz lokalne plesne in gibalne kulture ter tradicije. V programu predstavljamoi tri izjemne mlade avtorje iz Južne Koreje, izbrane na Seulskem mednarodne koreografskem festivalu.
Izjemni dosežki iz Slovenije in okoliških držav so letos predstavljeni v izstopajoči koprodukciji med skupinama En–Knap in Zagrebškim plesnim ansamblom. Nadpovprečno velika zasedba dveh ansamblov bo izvedla Gran Bolero v koreografiji španskega koreografa Jesusa Rubia Game, Srednjeevropsko plesno gledališče iz Budimpešte pa se bo predstavilo z Ageless Generation v koreografiji slovaškega koreografa Antona Lachkyja, ki živi in ustvarja v Belgiji. Ti dve produkciji še posebej kažeta na mednarodno prepletenost sodobnega plesa. Ta v svojem bistvu, v nenehni odprtosti za drugačno, sprejema, prepleta in oplaja množico lokalnih vplivov, ki se zlivajo v univerzalni plesni izraz.
Novi svetovi z vsemi različnostmi, ki so zajete v sodobnem plesu, so predvsem razlog za radovednost. Radovednost vedno širi miselni horizont. Zato je umetnost, še posebej pa sodobni ples, ki človeško minljivost živi le v telesu, času in prostoru, dobrodošla protiutež osiromašeni in v ozke poglede zamejeni komunikaciji na družabnih omrežjih, ki se namesto z radovednostjo na neznano praviloma odziva z nebrzdano agresijo in prostaštvom.
Matjaž Farič, umetniški vodja
Vodstvo festivala
Umetniški vodja: Matjaž Farič
Vodja produkcije: Ksenija Kaučič
Prostovoljci: Maja Halas, Staša Prah, Lana Tivadar, Miha Lendvaj, Veronika Valdes, Jošt Rogelj, Žiga Mekiš Recek
Oblikovanje: Andreja Jež – Humanist
Uradni fotograf festivala: Borut Bučinel
Pogovore z ustvarjalci bo vodila: dr Andreja Kopač
Tehnični direktor: Igor Remeta
Asistenti tehnike: Vito Šiftar, Denis Pozderec