Klasična skladba, ki je vse prej kot klasična. Ves orkester, vsi instrumenti, v nasprotju s konvencijami, zbrani, ubrani v en sam crescendo v C-duru z nekaj strateškimi podvojitvami oz. konceptualnimi preskoki & all that jazz, eno samo ponavljanje oz. stopnjevanje, ki traja dobre četrt ure in temelji na izključno dvotaktnem ritmu s 169 ponovitvami. Ostinato, natanko tisti ritem, ki bo prevladoval v ’mehanski’ glasbi in na ’klubskih’ plesiščih v drugi polovici 20. in prvi polovici 21. stoletja. ’Mehanski’ ni naključni pridevnik. Notranja ’logika’ skladbe je ’mehanska’, redukcija s ponavljanjem. A ponavljanjem, ki proizvaja minimalne razlike, ’male variacije’. Ponavljanje oz. stopnjevanje, ki izčrpava, a se ne izčrpa. Ponavljanje kot zankanje. Boléro (1928).
Gran Bolero (2018). Konceptualni preskok. ’Komad’, ki je ponavljanje in je ponavljanje ’komada’, ki je ponavljanje. Ponavljanje z razliko, variacijo. Ponavljanje oz. stopnjevanje, ponavljanje kot zankanje. Zankanje učinkuje ciklično, nenazadnje spiralno. Ne preseneča, da se je ponavljanje kot zankanje oz. stopnjevanje, z glasbo v koreografijo, gib, nenazadnje glas, upodobilo oz. utelesilo natanko ciklično, spiralno. Gran Bolero je orkestriranje, instrumentiranje dueta plesnih skupin, ansamblov, odnosov, relacij med skupinama in v skupini, skozi ponavljanje oz. stopnjevanje, da bi natanko v napetosti tistega ’še!’, gona, vztrajanja, izčrpavanja, ki se ne izčrpa, vzniknila skupnost, njena vez, njeno tkivo, njena meja, njen presežek. Ni slabo za ’komad’, ki je ponavljanje in je ponavljanje ’komada’, ki je ponavljanje. In znova in znova. In še vedno in še vedno. Ponavljanje ne ubija, ponavljanje odrešuje.
Gran Bolero je nastal v okviru mednarodne mreže Aerowaves, vozlišča za evropska plesna odkritja. Leta 2020 je prejel špansko nagrado za performativne umetnosti MAX za najboljšo plesno produkcijo.
Jesús Rubio Gamo (1982) je neodvisen plesalec in koreograf iz Madrida. Po študiju baleta, sodobnega plesa, gledališča in literature je prejel štipendijo MAE-AECI za študij plesa v tujini. Preselil se je v London, kjer je z odliko končal magistrski študij koreografije na London Contemporary Dance School. Opravil je tudi magistrski študij performativnih umetnosti v Museo Nacional de Arte Reina Sofía v Madridu. Njegova dela so bila predstavljena na mednarodnih festivalih, kot so Chantiers d’Europe (Théâtre de la Ville-Paris), Dancenet Sweeden, Escena Contemporánea (Madrid), The Greenwich and Docklands International Festival (London), FAEL (Lima), Birmingham International Dance Festival, ARC for Dance (Atene), International Theatre Amsterdam, Hay Festival ... Dve leti zapored (2017 in 2018) je bil v okviru mednarodne mreže Aerowaves izbran za enega od 20 najpomembnejših mladih koreografov v Evropi. Španski nacionalni radio mu je leta 2020 podelil nagrado OJO CRÍTICO na področju plesa.
»Bilo je leta 2009, ravno sem se vrnil v domače mesto, Madrid, po nekaj letih v Londonu. Bil sem žalosten. Počutil sem se, kot da bom izgubil nekaj, kar mi je bilo življenjsko pomembno: ljubezen do plesa.
Leta 2011 smo imeli v Madridu obsežne demonstracije. Šlo je za gibanje Indignados. Ljudje so se podali na ulice, spali so na trgih, da bi sporočili: Dovolj! Želeli smo prenovljenje, prerojenje, želeli smo ustaviti sistem, ki je bil pokvarjen.
To so bili dnevi, polni upanja na spremembe.
Ravelov Boléro se je pojavil okrog tistega trenutka, sredi vaje. Bil je kot nagon, kot vlak, ki goni naprej, poln energije. Dal mi je nekakšno obljubo: če vstopiš, te popeljem nekam na novo.
Vstopil sem.«
Jesús Rubio Gamo
