Front@ sodobnega plesa

17. festival Front@ sodobnega plesa

Mnoštvo asociacij in plasti pogleda.

Festival Front@ se bliža polnoletnosti. V vseh teh letih je nastajal ob podpori, pa tudi takrat, ko je ni bilo. Nasta(ja)l je tudi v času ekonomskih, političnih in begunskih kriz, klimatskih sprememb, pandemije in letos v času vojne. Slednja pravzaprav nikoli ne poneha, spreminjata se le oddaljenost od žarišč in naše videnje, ki ga zaznamujejo načini medijskega poročanja.

Kaj v takšnih okoliščinah predstaviti v programu? Nefiltrirano sliko realnosti ali zaupati v moč in tenkočutnost umetniškega izraza in avtorskih poetik, ki se odzivajo skozi bolj zapletene labirinte ustvarjalnih iskanj? Enoznačen odgovor bi spregledal bistvo umetnosti, ki zmore v trenutku, ko smo že zadovoljni z ustaljenim pogledom, odstreti še eno plast, za katero se skrivajo naslednja vprašanja, ki nas spodbudijo k ponovnemu premisleku o podobi sveta in stanja stvari. Morda je prav zato umetnost tako osovražena pri tistih, ki menijo, da je razmerja v družbi najbolje urejati enostavno, s trdo roko in močnimi udarci.

Izrazna moč človeškega telesa je neomejena. V dinamičnem razmerju do okolice in ostalih teles, ki mu pravimo ples, nosi neizčrpne možnosti ustvarjanja z neposrednim sporočanjem, še posebej učinkovito pa upravlja z metaforami, ki gledalcu omogočajo mnoštvo asociacij in plasti pogleda na izbrano temo. Sodobni ples nastaja v dinamičnem in ekstatičnem razmerju do okolja, sveta in problemov časa, v katerem nastaja. V posameznem telesu zrcali predvsem intimni, v predstavah pa tudi kolektivni odsev. Zato se na prvi pogled program morda zdi premalo oster. Vendar pa v svoji raznolikosti nosi prav odsev razbitega zrcala, kot bi lahko opisali fragmentiranost našega časa, ki ji botruje kakofonija nepremišljenih mnenj.

Festival se bo začel s humorno, le na videz lahkotno, predvsem pa grenko klovnovsko grotesko Krotilka stolov, ki v slabi uri zaobjame eno življenje. Naslednja predstava Narejeno iz prostora, ki je ji leta 2021 španski kritiki podelili nagrado za najboljšo koreografijo, bo v otvoritveni dan skozi številne virtuozne kombinacije in permutacije teles, ki se upirajo in predajajo gravitaciji, dodala neskončno gibanje.

Drugi dan festivala bosta zaznamovali nenavadni deli. Začel se bo z iskanjem inovativnih načinov predstavljanja plesnih predstav s pomočjo tehnologije, kar je privedlo do nastanka neobičajne, hibridne predstave Modro črnilo, v kateri se prepletata panoramski posnetek in predstava. Program se bo nadaljeval s prepletom dveh teles, ki v predstavi Kje je zlato jajce? spreminjata oblike in se v polmraku odrske luči zlijeta v nenavadno bitje.

Pomemben del prihodnosti sodobnega plesa bomo videli tretji dan v predstavitvi nagrajenih plesnih miniatur Opus1, ki prinaša pretresljive, navdušujoče in impresivne poetike mladih ustvarjalcev. V nadaljevanju nas bo serija solov, ki se zlijejo v polifonijo premikajočih se oblik in zvokov v javnem prostoru, popeljala v nenavadno interpretacijo sveta v predstavi Samo-stoječi. V plesno-glasbenem spektaklu Fusion Reactor pa bo Žigan Krajnčan s pomočjo izjemne skupine plesalcev in glasbenikov zlil različne plesne in glasbene žanre v energetsko bombo.

Koncept festivala se vrača k svojim začetkom. Pred sedemnajstimi leti smo želeli k ogledu predstav sodobnega plesa spodbuditi mlajše občinstvo, zato smo festival načrtovali kot preplet plesnega in glasbenega programa. Vse skupaj se je odvilo drugače, ideje pa nikoli nismo opustili. Na festivalu Front@ je po uradnem programu pogosto potekalo druženje v Mikku, kjer so se v sproščenem vzdušju utrdile pomembne vezi s tujimi gosti in rodile nove ideje, ki so nam pomagale oblikovati in razvijati festival. Zato smo letos temu delu namenili več pozornosti in skupaj z ekipo Nindri Indri zasnovali program z DJ Kleemarjem, DJ Čunfo, skupino Moveknowledgment ter DJ-kama anásto in Balano, ki bo po deseti uri zvečer omogočil, da bomo skupaj zaplesali gledalci, nastopajoči in gostujoči umetniki, gostje ter organizatorji festivala.

V treh dneh nas tako čaka potovanje od omejenega časa posameznikovega življenja, skozi neskončnost potovanja in odkrivanja gravitacije, do multimedijske večplastnosti, mitoloških bitij, ki se pojavljajo iz teme prostora, pa pretresljivega pogleda na konec življenja, tenkočutnosti, virtuoznosti, upora, rockovskega naboja in grozljivke, mimo bizarnih podob plesnega kubizma, vse do reaktivnega plesnega zlitja z glasbo ne samo ob koncu festivala, ampak tudi vsak festivalski večer posebej.

- Matjaž Farič, umetniški vodja