Anja Krušnik Cirnski, 26. 5. 2017

Anja Krušnik Cirnski bere sodobno slovensko dramo

Dramaturginja Anja Krušnik Cirnski je štafeto branja sodobne slovenske dramatike sprejela iz rok Petre Pogorevc. S pomočjo SiGledalovega iskalnika je prebrskala bazo sodobnih slovenskih dramskih besedil in se odločila, da obiskovalcem portala v branje priporoči tekst Neje Repe Zbiralci kosti.

Anja Krušnik Cirnski / Foto: Osebni arhiv

"If there's any town this world would be better without, this is it." (Dogville)

V branje bi priporočila besedilo Zbiralci kosti Neje Repe. Že ko v dramatis personae vidimo, da v besedilu nastopijo kosti, ki imajo človeška imena, nam postane jasno, da gre – vsaj do neke mere – za groteskno podobo. V besedilo vstopimo skozi strniševsko obrnjeno moralo detabuizirane smrti v gogovski kolektiv. Besedilo se začenja z izkopom kosti, kar bralcu takoj narekuje, da so izkopali tudi svoje skrivnosti. Lovrenc, nekakšen vodja, jedro vasi in njenega kolektiva, ustvarja ritual smrti, katerega zavetnica je sveta Ivana. Ta, ki vaščane kasneje popelje v boj, asociira na Ivano Orleansko, s tem pa besedilu odpira razsežnost verskih zablod (seveda pa je vprašanje, ali je verska zabloda res zgolj zabloda ali pa zgolj izgovor za zlo).

Lovrenc, ki je najbrž ubil ženo, gotovo pa še mnoge druge, je klasičen patriarhalni vodja vasi, obenem pa tudi sili (bolj ali manj) svojo hčerko Sašo v spolne odnose. Incestuozni odnos, obenem pa popolno zavračanje meščanskega in tujega seveda orisujeta slovenstvo, a ne zgolj skozi prizmo vaščanskega obrekovanja in pasivnosti, temveč sta – simbolično – prikaz naše lastne nacionalistične incestuoznosti in gogovske patologije. Saša, ki je poleg imaginarne svetnice Ivane edini pomembnejši ženski lik, se zdi razpeta med ljubeznijo, dobrim, Natanom in incestom, zlom, očetom. A bolj ko jo spoznavamo, bolj vidimo, da je ona tista, ki je zlo sprejela in ve, da mu ni moč uiti – kot mu ne mora uiti njen ljubimec Natan pa tudi ne njen bivši partner Toni ali pa Herman.

Ta tris moških likov je zanimiv predvsem zato, ker naj bi bili zunaj vaške skupnosti, tris neupogljivih: Natan, tridesetletni postajni načelnik, Herman, vojak, in Toni, politik, ki naj bi rešili situacijo barbarskega izkopavanja kosti, ki je obsedlo vas. Natan, tujek, nedavni prišlek, je zunanje oko, ki lahko vidi patologijo vasi in lahko zato intervenira. Obenem pa se mu – tako kot Lovrencu – prikazuje Ivana, ki ga z boleče klišejskim, a zgovornim ženskim 'orožjem', seksom, vedno bolj transformira v enega izmed njih – do te mere, da jo udari. Zgrožen nad sabo se odloči za odhod, za beg. Ali kot mu reče Saša: »Zaničuješ nas. Ampak mi smo vsaj sposobni pogledati v obraz svojim žrtvam. In svojim mučiteljem. Ti ne. Ti misliš, da si dober, boljši od nas. (...) Bolje je biti bolan kot strahopeten.«

Natan s svojo odločitvijo ponovi Tonijev vzorec, ki ga je skupaj s to vasjo v preteklosti pustil tudi Sašo. Seveda Toni v vas ni sprejet, po Lovrenčevo zaradi »pomeščanjenja«, čeprav gre v tem za kršitev pravila tesnega kolektiva, skoraj gogovskega kolektiva. Najbolj tuj temu kolektivu pa je hladnokrvni, trezni vojak Herman. Prav ta lik, ki skorajda raztrešči Natanovo lobanjo in čigar vojaki v spopadu pobijejo vso vas, nam govori, da zlo ni zgolj oskrumba mrtvecev ali uboj žene ali incest znotraj nekega kolektiva, o katerem lahko moraliziramo, temveč je tudi zunaj, zunaj nas, zunaj naše skupnosti, vsesplošno človeško.

Besedilo se končuje z dogvillovskim pobojem zla, ki spominja na vojne in povojne poboje. Saša reče: »Tvoji vojaki so živali.« Ali so večje ali manjše živali, kakor med seboj pobijajoči se vaščani? Besedilo se tako konča v gogovski brezizhodnosti. Zbiralci kosti pa nas vendarle ne puščajo s trditvijo, da je naš svet pač brezizhoden, da je zlo pač zlo in da se je bolje sprijazniti, temveč nas pusti z vprašanjem ... Ali je zlo, ki ga zatremo z zlom, res izničilo zlo? Ali bolje, se to zlo prenese na nas, je okužba, ki ji ni zdravila? In predvsem – kje se začne začarani krog tega neopisljivega, a konkretno uničujočega zla? Mogoče pa bi si moral tudi poslednji preživeli pognati kroglo v glavo, da bi lahko začeli znova. Iz niča.

Štafeto predajam dramaturgu in asistentu na novogoriški univerzi Roku Andresu zaradi njegovega natančnega poznavanja slovenske sodobne dramatike ter strokovnega in izostrenega branja dramskih besedil in gledališča.

Povezava: Neja Repe: Zbiralci kosti

V rubriki »Izvolimo dramo« beremo sodobne slovenske drame in se nad njimi iskreno navdušujemo ter jih predvsem priporočamo v branje vsem obiskovalcem portala SiGledal. Ideja za to početje se je porodila Simoni Semenič na okrogli mizi Sodobna dramatika, ki je potekala v okviru festivala dramske pisave Vzkrik (24. 3.–26. 3 2017).  Ime rubrike je predlagala Grumova nagrajenka 2017, Simona Hamer, ki je tudi prva izvolila dramo in za naslednje branje nominirala bralca po svojem izboru in presoji, ta pa bo bralce slovenskih dram nominiral dalje. S to verižno igro ali z verižnim eksperimentom želimo predvsem promovirati branje sodobne slovenske drame, saj iskreno verjamemo, da si sodobna slovenska drama zasluži biti (vsaj) prebrana. 

Maruša Majer, 19. 5. 2017
Maruša Majer bere sodobno slovensko dramo
Iza Strehar, 19. 5. 2017
Iza Strehar bere sodobno slovensko dramo
Maja Šorli, 28. 4. 2017
Maja Šorli bere sodobno slovensko dramo
Andreja Kovač, 26. 5. 2017
Andreja Kovač bere sodobno slovensko dramo
Jernej Potočan, 5. 5. 2017
Jernej Potočan bere sodobno slovensko dramo
Tomaž Toporišič, 28. 4. 2017
Tomaž Toporišič bere sodobno slovensko dramo
Jure Gantar, 12. 5. 2017
Jure Gantar bere sodobno slovensko dramo
Blaž Lukan, 12. 5. 2017
Blaž Lukan bere sodobno slovensko dramo
Mojca Redjko, 12. 5. 2017
Mojca Redjko bere sodobno slovensko dramo
Urška Brodar, 11. 8. 2017
Urška Brodar bere sodobno slovensko dramo
Tina Potočnik Vrhovnik, 18. 8. 2017
Tina Potočnik Vrhovnik bere sodobno slovensko dramo
Nina Šorak, 26. 5. 2017
Nina Šorak bere sodobno slovensko dramo
Nina Mitrović, 2. 6. 2017
Nina Mitrović bere sodobno slovensko dramo
Andreja Kovač, 26. 5. 2017
Andreja Kovač bere sodobno slovensko dramo
Dubravko Mihanović, 26. 5. 2017
Dubravko Mihanović bere sodobno slovensko dramo
Jasna Pintarič, 9. 6. 2017
Jasna Pintarič bere sodobno slovensko dramo
Tomi Janežič, 9. 6. 2017
Tomi Janežič bere sodobno slovensko dramo
Anđela Vidović, 9. 6. 2017
Anđela Vidović bere sodobno slovensko dramo
Lea Kukovičič, 9. 6. 2017
Lea Kukovičič bere sodobno slovensko dramo
Nejc Gazvoda, 23. 6. 2017
Nejc Gazvoda bere sodobno slovensko dramo
Jaša Koceli, 16. 6. 2017
Jaša Koceli bere sodobno slovensko dramo
Maša Pelko, 16. 6. 2017
Maša Pelko bere sodobno slovensko dramo
Primož Ekart, 16. 6. 2017
Primož Ekart bere sodobno slovensko dramo
Darja Reichman, 23. 6. 2017
Darja Reichman bere sodobno slovensko dramo
Eva Kraševec, 23. 6. 2017
Eva Kraševec bere sodobno slovensko dramo
Nebojša Pop Tasić, 30. 6. 2017
Nebojša Pop Tasić bere sodobno slovensko dramo
Lejla Švabič, 30. 6. 2017
Lejla Švabič bere sodobno slovensko dramo
Marinka Poštrak, 30. 6. 2017
Marinka Poštrak bere sodobno slovensko dramo
Igor Tretinjak, 30. 6. 2017
Igor Tretinjak bere sodobno slovensko dramo
Tereza Gregorič, 7. 7. 2017
Tereza Gregorič bere sodobno slovensko dramo
Tjaša Črnigoj, 7. 7. 2017
Tjaša Črnigoj bere sodobno slovensko dramo
Pia Brezavšček, 18. 8. 2017
Pia Brezavšček bere sodobno slovensko dramo
Eva Nina Lampič, 7. 7. 2017
Eva Nina Lampič bere sodobno slovensko dramo
Urša Adamič, 11. 8. 2017
Urša Adamič bere sodobno slovensko dramo
Tin Grabnar, 11. 8. 2017
Tin Grabnar bere sodobno slovensko dramo
Alja Lobnik, 11. 8. 2017
Alja Lobnik bere sodobno slovensko dramo
Diana Koloini, 11. 8. 2017
Diana Koloini bere sodobno slovensko dramo
Nejc Rožman Ivančič, 18. 8. 2017
Nejc Rožman Ivančič bere sodobno slovensko dramo
Igor Samobor, 18. 8. 2017
Igor Samobor bere sodobno slovensko dramo
Anja Krušnik Cirnski, 6. 10. 2017
Kaj se skriva pod gladino?
Anja Krušnik Cirnski, 22. 3. 2012
»Izbirati je pa res težko!«
Anja Krušnik Cirnski, 23. 2. 2017
V čast komediji ali Ne daj se, komedija!