Zverjašček je nadaljevanje Zverjasca, velike uspešnice Lutkovnega gledališča Ljubljana, ki je bila premierno uprizorjena aprila 2013. Avtorica obeh slikanic je angleška avtorica Julia Donaldson. Zverjasec (The Gruffalo, 1999) je pravi mednarodni založniški fenomen, saj je bil preveden v 50 jezikov in po vsem svetu so ga prodali v več kot štirih milijonih izvodov. Zverjašček (The Gruffalo's Child) je njegovo nadaljevanje, ki je izšlo leta 2004, in ni prav nič manj slaven in znan od predhodnika.
V Zverjascu si iznajdljiva miška izmisli strašnega prijatelja – pravega zverjasca, z »okli kot noži, kremplji postrani, strašnimi čeljustmi in groznimi čekani!«, ki obožuje lisice na žaru, sladoled v sovjem soku in pražene kače –, da bi prestrašila požrešne plenilce, ki jo želijo pohrustati. Toda Zverjasec tudi v resnici obstaja. Ji bo uspelo ugnati tudi njega? Odgovor najdemo v Zverjaščku, kjer je »velika zlobna miš« od takrat strah in trepet vseh majhnih ter tudi velikih zverjascev. Kar pomeni, da zgodba malega Zverjaščka ni prav nič manj napeta. Ravno nasprotno, samo pomislite: prihaja zima, zunaj je mraz, Zverjašček se prvič odpravlja v gozd sam, brez očetovega varstva, poln je zgodb o veliki zlobni miši, ki lomasti okoli njegovega doma. Razlogov, da ne gre ven, je torej ogromno. A vseeno – gre.
In se zgodi! Točno to in še več, kot mu vsak večer govori oče. Sreča vse »stare prijatelje«, pa tudi največjega sovražnika zverjaščevskega rodu – veliko zlobno miš. A kot v vsaki napeti zgodbi, ki pa se konča srečno, se stvari kmalu začno zapletati. Pardon, razpletati. Kar se na začetku Zverjaščka zdi najhujše, kmalu postane manj hudo, nazadnje pa celo – prijetno. Vnovič se potrdi tista, da ima strah velike oči, ali pa tista, da je strah na zunaj velik, na notri pa ga nič ni. Polega tega Zverjašček spozna, da se je o stvareh treba prepričati na lastne oči in da je premagati strah nekaj, za kar ni potrebno veliko. Le ščepec radovednosti, predvsem pa poguma. Kar pa je ponovno dovolj, da se iz največjega sovraštva lahko zelo hitro razvije največje prijateljstvo. Vprašanje je le, kaj si o tem misli in kako se na to odzove glava družine, oče Zverjasec. Ta namreč še vedno živi v prepričanju, da je Zverjaščev največji sovražnik vseh sovražnikov – velika zlobna miš. Tudi o tem pa v Zverjaščku.
