V sorazmerno razkošnem berlinskem stanovanju živita filmska ustvarjalka Bettina in sociolog, zgodovinar in pisatelj Albert. Bettina in Albert sta izobražena, nadpovprečno inteligentna, kreativna, duhovita, imata dober okus in dobri službi. Imata tudi hčer edinko, Marie. Kljub vsemu naštetemu sta zakonca nemirna, nezadovoljna, razdražljiva. Neprestano pijeta rdeče vino in jemljeta velike količine tablet. V stanovanju imata starinski klavir in ogromno knjig. Izvemo tudi, da še nikoli v življenju nista volila konservativne stranke. Jutri bo božični večer in na obisku je Bettinina že precej odtujena mati Corinna. Za okni naletava sneg. Sliši se Chopinov Nokturno op. 9 št. 2. Corinna si želi ostati do novega leta. A za čas pred silvestrovim imata Bettina in Albert povabljene že druge goste. Situacija je mučna, vzdušje napeto. Tedaj pri vratih pozvoni. Na pragu je Rudolf: moški, ki ga je Corinna srečala na vlaku in ga povabila na obisk. Rudolf je zdravnik, ki se je pred kratkim vrnil iz Paragvaja. Odlično igra klavir, sicer pa je goreč antisemit in tudi sicer v tistem večeru razkaže nekaj svojih sorazmerno radikalnih političnih tendenc. Okajenemu Albertu se zdi, da je Rudolfov prihod morda le nočna mora.
Sodobni nemški dramatik Roland Schimmelpfennig (1967), čigar besedila Arabska noč, Ženska od prej, Push up 1–3, Predtem/Potem in Zlati zmaj so bila v Sloveniji že uprizorjena, Zimski Sončev obrat pa je njegovo prvo delo, uprizorjeno v MGL, je eden najprodornejših sodobnih evropskih dramatikov. V Zimskem Sončevem obratu, povsem svežem besedilu, ki je nemško praizvedbo doživelo oktobra 2015 v Deutsches Theatru, skozi dekonstrukcijo družinske drame spregovori o kroničnem nezadovoljstvu, apatiji in izgubljenosti našega časa. Ob duhovitih in pronicljivih dialogih iz zraka preži nekaj strašljivega, hkrati pa tudi ogromno nesmislov – vse zelo znano in domače.
