Zaprta vrata

Brez dvoma so prav Zaprta vrata v avtorjevem obsežnem in raznovrstnem literarnem opusu eno njegovih najvidnejših dramskih del, tematika zapletenih medčloveških odnosov in taodgovornosti za lastna dejanja pa, ne glede na kontekst eksistencialistične filozofije, ostaja še vedno aktualna.
Garcin, Estelle in Ines se po smrti znajdejo v sobi s tremi naslanjači, iz katere, kot kmalu ugotovijo, ne morejo oditi, vanjo pa tudi nihče več ne bo prišel. Hitro jim je jasno, da gre za izključno njihov zasebni aranžma v peklu. Sprva se sprašujejo, zakaj so se prav oni znašli skupaj. Gre za golo naključje ali za vnaprej pripravljen in skrbno premišljen načrt? Izkaže se, da peklenski sistem očitno deluje po točno določenem ključu in z natančno določenim namenom. Vsem trem je skupna neizbrisna krivda. Ker so v življenju drugim prizadejali veliko bolečine in trpljenja ter jim uprizorili pekel na zemlji, jih zdaj čaka kazen v obliki peklenskih medsebojnih odnosov. Zaklenjena soba, v kateri so pristali, postane zanje »učna ura« v območju večnosti, ki so jo prisiljeni ponavljati v neskončnih variacijah.