Videk je bil vesel deček, najmlajši od petih otrok, ki je imel najraje živali in naravo. Najraje je tekal za metulji in plezal po drevesih. Nekega dne si je na bodikavem grmu strgal svojo edino srajčico.
Vidkova mama je bila zelo zaposlena in mu ni mogla sešiti nove. Zato je Videk naslednje jutro skoraj nag odšel na travnik, kjer je srečal ovčko. Ta mu je dala nekaj volne, grm je volno razčesal, pajek pa je stkal blago ....
Otroci ob srečevanju Vidka z živalmi hkrati spoznavajo tudi ves proces tkanja in nastanek blaga, ter pomene besed: izmikati volno, osmukati volno, stkati volno, prikrojiti… Samo prizorišče so majhne statve, kjer se bo zgodba pletla, zapletla in razpletla. Zgodba Frana Levstika Kako je Videk dobil novo srajčico je postavljena v sodoben čas, ko naše medsebojne odnose pesti pomanjkanje časa, in ko otroci, namesto skozi ustvarjalno igro, pridobivajo življenjske izkušnje pred tv ekrani. Predstava ponuja tudi odlično izhodišče za pogovor o različnih oblikah družine, o medsebojnih odnosih v veliki družini, o prednostih in pomanjkljivostih, če imaš več bratov in sestra, o starih obrteh in običajih ter kako so ljudje živeli včasih in kako danes.
