Gledališki kritik Michael Billington, eden najboljših poznavalcev britanske dramatike po drugi svetovni vojni in Pinterjev biograf, ocenjuje, da je Varovano območje eno najboljših dramskih besedil in klasika moderne drame, Nobelovega nagrajenca Harolda Pinterja (1930–2008). Pinter je dramo napisal pozimi leta 1958, vendar se je zaradi neuspeha in odklonilnega odnosa kritike do krstne uprizoritve Zabave za rojstni dan leto pred tem odločil, da je ne ponudi javnosti. Dramo je dokončal, rahlo predelal in uprizoril šele leta 1980. Varovano območje je hitro osvojilo evropske in svetovne odre, čemur je sledila tudi televizijska verzija na BBC leta 1982.
Varovano območje je ena redkih Pinterjevih političnih dram, s črno satirično-komedijsko govorico se odziva na paranoično atmosfero hladne vojne, ki je bila prav v času nastanka drame v enem svojih najbolj zaostrenih obdobij. Dogajanje avtor umesti v precej skrivnostno ustanovo za psihološke raziskave človekove odzivnosti na različne dražljaje, ki so jo mnoge uprizoritve prikazovale kot psihiatrično kliniko. Skupina znanstvenikov izvaja različne, tudi precej srhljive poskuse na "pacientih", ki so jim odvzeli osebna imena in njihove identitete označili zgolj s serijskimi številkami. Dramsko dejanje sproži smrt enega izmed pacientov; kasneje se izkaže, da je šlo za uboj.
Besedilo je pisano kot kriminalka, v kateri izrazito komedijskim situacijam sledijo prizori srhljivega psihološkega in besednega nasilja, hkrati pa ves čas sledi trdni strukturi klasične ibsenovske drame, ki na koncu pripelje do razkritja, da je "hothouse" vladna ustanova, v kateri državna birokracija pod krinko znanosti izvaja nadzor nad ljudmi, še posebej nad njihovim mišljenjem in čustvovanjem. Vendar to ni le drama o fizičnem nasilju; to se morda dogaja nekje v ozadju, predpostavljamo ga in slutimo, vendar ga ne vidimo. V prvem planu gledamo izjemno natančno anatomijo oblasti in cinične metode njenega nadziranja ljudi. S tega vidika je Pinterjeva drama danes nemara še bolj aktualna kot v času nastanka. Danes živimo v družbi nadzora, v paranoični atmosferi vsesplošne kontrole in z občutki, da se pred nadzorom države, firme ali najrazličnejših legalnih in nelegalnih varnostnih služb sploh ne moremo več skriti. Smo nenehni poskusni zajci v eksperimentih, za katere sploh ne vemo, kakšni so in kdo jih izvaja. Kaj pa se zgodi, ko se takšno nadzorovanje izmakne nadzoru in postane popolnoma arbitrarno, čista individualna samovolja? Prav o tem govori Pinterjeva drama, ki se ves čas spretno giblje med humorjem in silovitim dramskim suspenzom, med komedijo, kriminalko in včasih tudi grozljivko, in predstavlja aktualne metaforo sveta, ki ga živimo.
