Drama najbolj znanega hrvaškega dramatika modernizma je bila prvič objavljena v Hrvaški reviji leta 1928, čez tri leta je samostojno izšla v Beogradu, leto zatem (1932) pa kot osrednji del tridelnega cikla Glembajevi v Zagrebu. Do leta 1962 je bila dvodejanka, nato je avtor drugemu dejanju spremenil konec in dodal tretjega. Vse novejše izdaje vsebujejo tri med seboj jasno razmejena dejanja, drama pa do danes velja za Krleževo največkrat izvajano in najbolje ocenjeno delo.
Študenti so za izhodišče izbrali izvirno različico, tisto brez tretjega dejanja. Krleževi liki so v besedilu potisnjeni na rob materialne eksistence, emocionalnih svetov in psihične celovitosti. Soočajo se intenzivno in globoko, na trenutke živalsko. Razgalijo se in razkrijejo polomljene ostanke nekdanjega titanskega sveta. Njihovi konflikti so trajni, plešejo na meji med civilno uglajenostjo in nenadzorovano emocionalnostjo. Atmosfera meščanskega salona se z eno potezo pretvori v prizorišče borbe ega na življenje in smrt, ki jo izzovejo travme iz preteklosti, nasilje, alkoholizem in ljubezen.