Drama Ure, dnevi, čas je nastala po motivih romana Ure Michaela Cunninghama. Razdrobljeno, fragmentarno dramsko besedilo ob pomoči montaže prikazuje en dan življenja treh žensk. Te živijo v različnih zgodovinskih obdobjih in na različnih koncih sveta: pisateljica Virginia Woolf v predmestju povojnega Londona (1923), gospodinja Laura Brown v povojnem Los Angelesu (1949) in Clarissa Vaughan konec drugega tisočletja v New Yorku. Druži jih slavna knjiga Virginie Woolf Gospa Dalloway: Virginia jo seveda piše, Laura bere, Clarissa pa živi. Vsaka izmed njih se spoprijema z urami dneva. Pri tem pa ne gre zgolj za splošno, nedoločeno minevanje časa, temveč za čas, ure, dneve, v katerih opazujemo njihovo lastno minevanje in ginevanje v neuresničenih željah. Po romanu je bil posnet tudi film Ure do večnosti (2002) z znamenitimi igralkami Meryl Streep, Nicole Kidman in Julianne Moore.
Virginia. Laura. Clarissa.
Skrb za družino, pisateljevanje, obiski, večerje, priprave na zabavo … Kljub različnim obveznostim te ženske izražajo svoja hrepenenja, ki pa ostajajo neuslišana. Njihovi notranji, nemi, subjektivni svetovi se spopadajo z zunanjim, objektivnim, glasnim svetom, ki nima nujno prav. Zunanji svet je v neskladju z njihovim notranjim svetom, zato te skrivnostno zahtevne ženske ne morejo biti zadovoljne.
Tri močne ženske zgodbe so v drami zgoščene v samo en dan. In čeprav so teme adaptacije romana mogočne, ženske in tudi druge dramske osebe odnos do njih oblikujejo zelo subtilno. Kljub temu da so obravnavane teme lahko tudi filozofske, glavne dramske osebe opozarjajo na to, da življenja ni treba in ni dobro pretirano racionalizirati, temveč ga je treba samo živeti. Uprizoritev bo prikazala na prvi pogled preproste in morda običajne trenutke vsakdanjika ter jih umestila v večjo sliko našega sveta.
Novonastalo besedilo Ure, dnevi, čas je močna in dragocena dramska snov, ki z navidezno lahkotnostjo prodre zelo globoko.
