Besedilo iz druge polovice 16. stoletja pripoveduje zgodbo o Katarini, ki je zaradi nenavadno ostrega in agresivnega značaja nihče ne snubi. Mlad plemič Petruccio pa se odloči, da jo bo poskušal ukrotiti. Njegova robatost najde pravo pot do »vzgojnih« načrtov, ki naj bi spremenili neukrotljivo žensko v ubogljivo ženo.
Shakespeare je ustvaril lik, ki s svojim uporom odpira vprašanje položaja žensk (pred stoletji kot tudi danes), čeprav obstajajo različne teorije glede avtorjevega mnenja. Na eni strani komedija prikazuje znane in še vedno obstoječe mehanizme za ohranjanje družbenega »reda«, v katerem je samoumevna prevlada moških nad neenakopravnimi ženskami, tako pri očetu Battisti, ki je po takratnih običajih dejansko »oddal« svoji hčeri »najboljšemu kupcu«, kot tudi pri Petrucciu, ki si zastavi cilj ukrotitve, ker Katarinino obnašanje ne odgovarja družbenim standardom.
