Ena najbolj aktualnih tem sodobnega časa je seveda ekologija in ena najtežjih stvari na svetu je narediti umetniško delo o tej že dodobra in na vse načine skomercializirani vsebini. O njej je potrebno govoriti, o njej se že preveč govori. Vsi se trudijo nekaj storiti, nihče ne stori veliko. Načrta za prihodnost ni. Nič se ne spreminja na bolje. Led se topi, vreme se spreminja, živali izumirajo … Sploh še obstaja upanje? Gre za eno bolj zapletenih situacij, s katerimi se je srečalo človeštvo. Tragedija? Farsa? Absurd?
A vendar je Betontancu Ltd. (Katarini Stegnar, Branku Jordanu in Primožu Bezjaku) uspelo narediti odlično predstavo o tem, kaj je tam daleč stran, in o tem, da je ekologija pravzaprav egologija.
Predstava je fizično gledališče, burleska, dokumentarec z Animal Planeta, poljudno-znanstveno vizualno predavanje polno ironije, podatkov in zapletov. Demiurg dogajanja je potrošništvo in vse se da kupiti, celo čisto vest, ki ti jo pošljejo na dom.
Betontanc Ltd. ne intelektualizirajo, a so pametni, niso realistični, a so realni, so prijazni, a so hkrati direkten prst v oko. Utopije ni, je le zelo banalna realnost, pravijo. A vendar, če parafraziramo misel Johna Steinbecka, je utopija vedno velika luknja, v katero lahko pogledamo, če si upamo.
