Auch bist du Schiff und ich bin Segel, in mich fängst Du den Wind, gleitet dahin, nach altem Regel.” / “In ladja si in jadro jaz, ki veter vanj loviš in si mu ti ukaz.“ (Pia Mlakar, prevod Kajetan Kovič)
25. julij Krasno jutro, burjica, dvigneva jadro za odhod. Pino pa ne more izvleči sidra, ker je zapleteno v verige ribiških čolnov. Morava spustiti jadro. Po polurnem, neuspešnem nategovanju, pomaga nek ribič s potapljanjem. Končno je sidro na krovu, jadro dvigneva in ob sunkih burje zapuščava na desnem boku Galeba otok Balkun in se usmeriva proti jugovzhodu. Burja poneha, začne maestral, priložnost za kuho kosila. Galeb se približuje neki jadrnici pod angleško zastavo. Nekaj časa jadramo vzporedno. Razdalja med ladijskima bokoma postaja kritična. Galeb ne odstopi od svoje smeri in skoraj pride do trka. Razen nekaj prestrašenih krikov se ni zgodilo nič hudega in jadrnici nadaljujeta vsaka v svojo smer. Pri močnem maestralu se zasidrava v luki Bol.
(Iz ladijskega dnevnika Pie in Pina Mlakar. Vir: Nekdanje svečanosti: prispevki za monografijo Pie in Pina Mlakarja)
Hommage življenju in delu Pie in Pina Mlakar.
Plesna predstava Stopi iz moje sence kot osrednji motiv za svojo zgodbo jemlje jadrnico Pie in Pina Mlakarja, s katero sta do pozne starosti jadrala in se predajala silam narave iz katere sta črpala navdih za svoje delo. Jadrnica Galeb tako postane simbol ljubezni do plesa in narave ter uteleša zgodbo njunega ustvarjanja. Plesalca Nastja Bremec Rynia in Michail Rynia, ki sta tudi sama par, tako v delu, kot zasebno, bosta skozi zgodbo Pie in Pina, tematizirala zlitje individualnosti dveh umetnikov, ki na trenutke postaneta senci drug drugega, istočasno pa se temu zlitju upirata in zarisujeta meje lastnega jaza.