Kabaretna opera.
Satirična kabaretna opera je namenjena zelo širokemu občinstvu. Na tragikomičen način prikazuje zahojenost urbane in ruralne družbe zahodne civilizacije.
Predloga za libreto je dramska pesnitev Milana Jesiha Govedina legendarno. Ta je parafraza Zgodbe o Ferdinandu ameriškega pisatelja Munroja Leafa. Gre za moderno alegorično basen, v kateri živalski liki nestereotipno in življenjsko, duhovito in mestoma tudi sarkastično poosebljajo človeške značaje z mojstrsko rimanimi verzi. Jesihovi junaki orwellovsko zrcalijo krutost sodobnega zahodnega sveta, ki pa ga različni značaji in generacije doživljajo vsaka po svoje.
Glasba ustvarja vzdušja raznoraznih zapletov in preobratov v zgodbi ter slika množico najrazličnejših pisanih, lucidnih in zarukanih značajev, ki jih v dramaturško-glasbeno-poetični priredbi odpoje in odigra sedmerica pevcev - igralcev. Solisti so ustvarjalci v opernem kabaretu, vsak odigra več vlog, ki jih vizualno podprejo kostumski atributi ob praktični minimalistični scenografiji.
Nana Forte in Jure Ivanušič praviloma skladateljsko sodelujeta v uprizoritvenih projektih in sta do sedaj ustvarila več glasbeno-gledaliških del, med drugim glasbeno igro Zvezda in srce po naročilu Festivala Maribor, muzikal Obuti maček za Slovensko mladinsko gledališče ter scensko glasbo za več gledaliških predstav doma in v tujini (Pedenjped, SSG v Trstu; Pijani, gledališče Gavella, Zagreb; Robin Hood, SLG Celje ...).
V španski vasi, ki je tako neznana in nezanimiva, da gre glas o njej po širnem svetu, se trije zagovedni mladci radi butajo z glavo in sanjajo, da bodo nekoč padli pod matadorjevim mečem, kar je slavna usoda vsakega bika. V vas prispeta Cilinder in Melona, dva polgospoda iz Madrida, da bi z županom Oslom sklenila posel o prodaji najbolj divjih bikov v madridsko areno. Priredijo tekmovanje, ki ga vodi lokalna Prasica, in medtem, ko Sisko, Rujko in Muro demonstrirajo svoje grozovitosti, Ferdinanda, ki ga začuda bolj zanima hortikultura, pičijo tri izgubljene čbele in Ferdinand tako povsem nepričakovano in z lahkoto zmaga na kvalifikacijah. Župan pokliče k sebi njegovo mater, kravo Ciko, in ji pove, da bo izpraznil štipendijski sklad: tako se bodo Ferdinand in njeni bikci lahko posvetili bikovskim študijem v Madridu. Še preden jo podstavi za podžupanjo, krava Cika seveda pristane, saj so v areni v krvi slavno umrli že njeni dedje, očetje in tudi njen soprog. Biki se tako znajdejo v madridski areni in ko drug za drugim padejo pod matadorjevim mečem v veselje butasti drhali, niso več tako prepričani v slavo smrti. Ferdinand, ki ga županovi predstavniki za odnose z javnostmi promovirajo kot zvezdo, trmast kot bik nikakor noče v boj, a ko ga Cilinder piči s sršenjim strupom, tudi Ferdinand slednjič znori v areno. Tam do onemoglosti divja med navdušenjem navijaške množice in celo svoje matere Cike vse do prihoda konferansjejke Prasice, ki ustavi bikoborbo in prebere poročilo vrhovnega telesa prireditve: zaradi stavke španskega mesarskega sindikata se nikjer ne sme klati in biku Ferdinandu se zato podari življenje, on pa bo v zameno skrbel za goveji razplod. Do smrti izmučen Ferdinand uvidi, da je le suženj, ki bo skrbel za nov rod junakov novih klanj. Mati Cika mu čestita in vsi prisotni zaključijo, da je s tem uresničen večni sen goveda.
