Pieter Ampe v nekem intervjuju pravi: »Z Guijem sva se srečala na Impulstanzu na Dunaju leta 2006. Na žurih sva bila zelo energična in na tej ravni sva se ujela. Gui je neprestano razlagal o svoji hiši na Portugalskem in o malem kulturnem centru, ki ga vodi. Vse na festivalu je vabil, naj se oglasijo pri njem na Portugalskem in pridejo tja delat. Vrnil sem se domov v deževno in mrzlo Belgijo in si takoj kupil letalsko karto za Portugalsko. Mesec dni sva skupaj ustvarjala in narejeno potem preskušala na različnih festivalih. Medtem je drugo delo zastalo. Znašla sva se v Franciji in se skušala uskladiti, kako predstavo dokončati. Stežka sva se odrekla svojim lastnim željam, na koncu pa le našla način dela, ki je zelo igriv in nama v sodelovanju vseeno daje individualno svobodo. Ta občutek odslej samo še raste.
Še vedno te prenašam se je razvil iz dela z naslovom Še vedno težak duet, v katerem sva z zelo preprostimi gibi raziskovala svoj odnos. To je bilo polurno delo, in občutek sva imela, da obstaja možnost za še več gradiva, zato sva si zaželela raziskati nekaj, kar bi bilo zrelejše. Zanimalo naju je, kako je mogoče določene teme prevesti v telesno aktivnost. Dolgo je trajalo, da sva našla pravo obliko. Po premieri sva jo precej spremenila. Spremenila sva jo do te mere, da sva prišla do popolnoma novega dueta. Niti nisva vedela, kako se bo končal. Veliko stojiva drug pred drugim in čakava. Zdaj od samega začetka natančno veva, kaj se bo zgodilo, vendar občutek igrivosti še vedno ostaja.
Ko sva se z Guijem prvič srečala na Portugalskem, me je navdušila njegova barvitost in ustvarjalni tok. Želel sem si narediti komad, ki bi slavil barvitost najinega prijateljskega odnosa. Prepričana sva bila, da bo smisel prišel sam od sebe, če svoje srečanje preprosto sprejmeva. Zame je to še vedno eden ključnih načinov pristopa k procesom. Nočem vsiljevati konceptov ali sporočil. Raje vidim, da se odnosi med ljudmi na odru kratkomalo razgrnejo na bogat in oseben način. Ljudje se vselej sprašujejo, če sva par, ampak ne gre za to. Še vedno te prenašam je postal animalična moška reč. Ne gre za to, kaj midva sva.
Najino prvo delo je bilo golo, zato sva se tokrat odločila za kostume. Ampak uživava, kadar pleševa gola! Všeč nama je, kako telo komunicira in kako učinkuje golota. Od izčrpanosti postanem rdeč, potiva se – vse to lahko izraziva samo gola.«