Želod na dlani vabi kot drug svet v lupini sanj. Je preblisk v praznini. Glas neslišnega, sij za zaprtimi očmi. Je razpoka v znanem in hoja po robu. Je veter v krošnjah dreves, klic meglic in sprehod z lupo po majhnem neskončnem planetu. Je smeh, je solza za zvezdami, je vzklik in je šepet. Je dih, je ples, je letenje. Igra z gravitacijo. Vidiš, gledaš, na majhnih tihih trgih se srečujejo oči. Slišiš v temnih nočeh bogove. Spregovoriš, sežeš, stopiš, na licu začutiš perut.
Je odsvit tišine. Sotočje svetov, košček vesolja, vrnitev domov.
Predstava Sanje neke ptice: Žareče sence je gibalno-govorna etuda s poezijo Gregorja Strniše. Vanjo vpleta elemente sodobnega plesa in sodobnega cirkusa. Raziskuje, kako se govor spaja z gibom, odkriva in plete vezi med poezijo in plesom.
