Sanje neke ptice

Foto: Arhiv PTL

Želod na dlani vabi kot drug svet v lupini sanj. Je preblisk v praznini. Glas neslišnega, sij za zaprtimi očmi. Je razpoka v znanem in hoja po robu. Je veter v krošnjah dreves, klic meglic in sprehod z lupo po majhnem neskončnem planetu. Je smeh, je solza za zvezdami, je vzklik in je šepet. Je dih, je ples, je letenje. Igra z gravitacijo. Vidiš, gledaš, na majhnih tihih trgih se srečujejo oči. Slišiš v temnih nočeh bogove. Spregovoriš, sežeš, stopiš, na licu začutiš perut.

Je odsvit tišine. Sotočje svetov, košček vesolja, vrnitev domov.

Predstava Sanje neke ptice: Žareče sence je gibalno-govorna etuda s poezijo Gregorja Strniše. Vanjo vpleta elemente sodobnega plesa in sodobnega cirkusa. Raziskuje, kako se govor spaja z gibom, odkriva in plete vezi med poezijo in plesom.

Zasedba

Koncept in izvedba: Katarina Krapež
Dramaturgija: Kaja Blazinšek
Glasba: Mitja Vrhovnik Smrekar
Oblikovanje svetlobe: Tomaž Štrucl
Foto: Drago Videmšek
Grafično oblikovanje: Mojca Špik
Zahvale: Branko Potočan, Brina Klampfer, Marko Brdnik, Selma Hadžić
Mentorja za govor: doc. dr. Katarina Podbevšek, red. prof. Tomaž Gubenšek
Mentorica za gib: izr. prof. mag. Uršula Teržan
Produkcija: Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani
V sodelovanju s Plesnim Teatrom Ljubljana

Magistrska predstava
V predstavi je uporabljena poezija Gregorja Strniše.

Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/sanje-neke-ptice