Roberto Zucco

Trupli staršev je skril v banjo, polno vode in apnenca, in zbežal z očetovo pištolo. Ob prejetju proglašen za psihično bolnega, je bil obsojen na 10 let v psihiatričnem zaporu. A po petih letih Succo iz zapora pobegne in njegov dveletni morilski pohod se začne. Sledijo umori, posilstva in ugrabitve, Succo pa postane javni sovražnik številka ena v Franciji, Italiji in Švici. Tri mesece po prejetju Zucco v zaporniški celici naredi samomor.

Roberto Zucco, zadnja Koltèsova igra, igra o množičnem morilcu, ki je enega največjih nemških dramatikov 20. stoletja navdahnil s plakata tiralice. V Franciji prepovedana in leta 1990 prvič uprizorjena v Berlinu, je nato nemudoma zaslovela kot eno najmočnejših del evropske dramatike zadnjih desetletij prejšnjega stoletja. Preizpraševanje  o mejah človeške moči in o niču, univerzalno in intimno obenem, in pomembno zaznamovano s Koltèsovo zavestjo o bližini lastne smrti.