Reči so rumene, zelene, rdeče. Lahko so pri miru ali vrteče. Nekatere so zvite v res čudne oblike. Lahko imajo črte, lahko imajo pike. Meni pa so fine, tiste mehke kot blazine. Res veliko je reči, jim ni konca videti! Reči »reči«, če jih vidiš tudi ti!
Kakšne reči nas obkrožajo? Ali reči res lahko kaj rečejo? Imajo vse reči obliko? Kaj je pravzaprav ta presneta reč!?
V predstavi Reči reči sta se Jan Rozman in Julia Keren Turbahn namenila priti rečem do dna. Kaj porečeš na to, da se jima pridružimo v tem raziskovanju? Rečeno - storjeno! Jan in Julia v predstavi na igriv način puščata prostor za interpretacijo, raziskovanje in srečanje ter nas vabita, da rečimo skupaj.
Reči reči je avtorski projekt mladega tandema nemške plesalke in koreografinje Julie Keren Turbahn in slovenskega plesalca, performerja ter koreografa Jana Rozmana. Predstava temelji na njunih skupnih predhodnih raziskavah predmetnega gledališča v uprizoritvi Predmetenje ter umetniški rezidenci v berlinskem gledališču za mlado občinstvo FELD.
Reči reči na oder pripelje predmete, ki nas obkrožajo v našem vsakdanu ter preizprašuje občutke in ideje, ki jih v nas sprožajo. Gre za predstavo predmetnega gledališča, namenjeno mlajšemu občinstvu, znotraj katere plesalca, skupaj z občinstvom odkrivata skrivnostne in zanimive lastnosti plastičnih predmetov in njihovo vpletenost v človeški vsakdan, ob tem pa potencial animacije raje kot skozi klasične lutkovne tehnike iščeta prek giba in plesne umetnosti.
Predstava otrokom na inovativen in humoren način razpira problematiko ekologije – otroke osvešča o posledicah uporabe plastike in jih spodbuja k skrbi za okolje. Oder postane mesto stika med živo in neživo materijo; okolje kjer se stvari med seboj povežejo, sporazumevajo in soobstajajo. Z menjavo vloge glavnega naratorja med osebo in plastiko na preprost način predstavi vprašanje semiotičnega razumevanja razmerja med subjektom in objektom ter spodbuja vprašanja medsebojne povezanosti med človekom in njegovim okoljem ter promovira ekološko ozaveščenost.
V času grozeče ekološke katastrofe in prenasičenosti s predmeti v sodobni zahodni družbi predstava uvede igrive alternativne načine kohabitacije stvari in človeka ter izzove antropocentrično mislenost pri mlajši generaciji na njim dostopen in vključujoč način.
