Ritualno multimedijski nekontemporalni performans, ki v šaržerju gibalno-jezikovno-glasbenih idiolektov vrača gledališču libidinalnost.
Odrska postavitev je raziskovanje odvisnosti od vznemirjenja in lociranja zvočnih vdorov, akuzmatike glasu in gramatike giba. S tem prek odrske regresije Claudelova izstopi iz položaja "neslišane blaznice" ter postane zasledovalka ontoloških odprtin, ozaveščanje zgodovine umetnosti in umetnic, ki porajajo novega, razspolnega človeka.