Zbirka kratkih zgodbic letošnje nagrajenke Prešernovega sklada Anje Štefan Štiri črne mravljice je v gledališki priredbi prvič zaživela na malem odru LGL leta 2014.
Odtlej je Anja s svojimi mravljicami doživela in spoznala že veliko novega, hkrati pa starega in zato še posebej žlahtnega. Da je, na primer, posebno vse, kar pride iz srca. In da je rešitev za vsakogar s preveč idejami zgodnje vstajanje. In da je prijateljstvo pomembnejše od polnih ust. In da je včasih varneje popraviti pesem kot resničnost. Nastale so nove kratke zgodbice, ki so tik pred knjižno izdajo, za novo gledališko popotovanje z naslovom Pravljice za mravljice pa je Anja napisala še nekaj songov, ki jih je mojstrsko uglasbil Milko Lazar.
Štiri črne mravljice utečeno vandrajo po svetu. So kot srce istega organizma, kot klicaj, vprašaj, vejica ali pika ene misli. Polne so meditativnih premislekov, skromnih, a globokih modrovanj in duhovitih prebliskov. Spoznavajo, kako prisluhniti radostim ali tegobam drugega. Kako sprejeti pohvalo ali kritiko. Kako spodbuditi, tolažiti, se skupaj veseliti. Kako pomembno je vedeti, da se imaš na koga nasloniti. In da včasih ni treba dosti, da je dovolj le majhen blag oprosti. Predvsem pa, kako biti skupaj, a ob tem ostati sam(a) svoj(a).
Če znamo biti skupaj,
kar samo se zgodi,
da v nas je več veselja,
poguma in moči.
Martina Maurič Lazar je leta 1999 končala igralski magistrski študij na praški akademiji lepih umetnosti, na DAMU – Akademiji za gledališče, katedri Alternativnega in lutkovnega gledališča. Istega leta je postala članica igralskega ansambla Lutkovnega gledališče Ljubljana, kjer je poleg številnih vlog pripravila tudi štiri avtorske predstave: Nariši mi backa, Poštarska pravljica, Laila in Moč. Kot režiserka se podpisuje tudi pod naslednje lutkovne predstave: Jutri je bila zabava, Štiri črne mravljice, Zajčkova hišica. Od leta 2013 je docentka za lutkarstvo na AGRFT. Je predsednica Unime, društva slovenskih lutkovnih umetnikov in prijateljev lutk.
