Volker Gerling je strasten ustvarjalec slikofrc in neumoren popotnik. Od leta 2003 je prehodil čez 4.000 kilometrov in na poti preživel več kot leto dni. Naključna srečanja z neznanci izkoristi za povabilo na obisk razstave svojih gibljivih fotografij, ob tem pa portretira skrito čarobnost na videz vsakdanjih srečanj in jih pretvarja v fotografski kino. Verjame, da se "slike naučijo hoditi, če jih nosiš naokrog".
V predstavi lista nekajsekundne albume pod kamero in podobe projicira na platno. Ob tem pripoveduje zgodbe o portretirancih, o vrzelih med podobami in prednostih počasnega potovanja. Serija očarljivih in dragocenih utrinkov, ki jih je naključno ujel njegov fotoaparat, sproti oživi in sporoča o minljivosti trenutkov in pomembnosti medčloveških srečevanj.
Avtor redno potuje, zato je predstava trajen projekt v nastajanju – dodaja fotografije in nove zgodbe z ležernim korakom sprehajalca.