Obuti maček

Četudi je César Cui (1835–1918) danes znan predvsem kot član ruske peterice, ki se je kljub svojemu francosko-litvanskemu poreklu intenzivno ukvarjal z zgodovino ruske glasbe in z njenim "nacionalnim" programom za časa romantike, pa se je zavzeto posvečal tudi ustvarjanju za otroke in mladino. Pravljično opero v štirih slikah Obuti maček je Cui na libreto Marine Stanislavnove Pol po istoimenski pravljici (Le Chat Botté) Charlesa Perraulta napisal leta 1913. Produkcija Opere SNG Maribor, ki je namenjena najmlajši publiki (v starostni dobi od pet do deset let), izhaja iz revidirane različice opere iz leta 1961, ki vsebuje poleg posodobljene prepesnitve tudi nekoliko več dialogov in odrske akcije naslovnega mačjega junaka. Osrednji moralni nauk pravljice, da se velika sreča lahko skriva tudi v "majhnih rečeh" ter predvsem v naši lastni iznajdljivosti in znanju, se še danes izkaže za tisto življenjsko modrost, na katero prevečkrat pozabljamo. Maček z neslutenimi sposobnostmi je edina dediščina, ki ostane najmlajšemu mlinarjevemu sinu Žanu po očetovi smrti. Z zvijačnostjo uspe obuti maček pretentati pohlepnega ljudožerca in tako mlademu Jeanu prinese nepričakovano življenjsko srečo, saj se kot novopečeni markiz Carabas in "dedič" ljudožerčevega gradu lahko poroči z lepo kraljično.