Lutkovna predstava.
Pred časom se je v novicah pojavila nenavadna resnična zgodba o osličku, ki je s kmetije odtaval v gozd in se izgubil. Po neuspešnem iskanju so lastniki oslička opustili upanje, da bi ga še kdaj videli. Čez nekaj mesecev pa so oslička prepoznali na videoposnetku, ki ga je posnel in delil naključni gozdni sprehajalec. Na gozdni jasi je naletel na nenavaden prizor: zagledal je čredo jelenov, katere član je bil tudi izgubljeni osliček. Jeleni so domačo žival očitno posvojili, saj se je med njimi osliček počutil povsem domače.
Režiserja predstave je navdušila resnična zgodba, in spodbujen s kolektivnostjo v osnovni zgodbi se je odločil za skupinski ustvarjalni pristop. Več mesecev bodo soustvarjalci predstave osnovno zgodbo iz medijev skupaj prirejali in jo, verjetno precej predrugačeno, pretopili v lutkovno predstavo brez besed.
Predstava, ki je namenjena najmlajšemu občinstvu, bo odpirala pomembna vprašanja o sprejemanju drugačnosti, premagovanju strahu, pomenu prijateljstva in ljubezni do bližnjih.
V uprizoritvi bodo za glavni lik Oslička in za lik njegovega prijatelja Jelenčka uporabljali predvsem lutke večjega formata, ki jih animira več animatorjev. Prisotne pa bodo tudi lutke v drugih formatih, te bodo dopolnjevale vizualno podobo predstave, ki bo izjemnega pomena ob odsotnosti besedila. Nadvse močno vlogo v uprizoritvi bosta odigrala tudi glasba in petje, ki bosta v njej nadomeščala dialog. Nasploh bosta zvočna in likovna slika osrednja gradnika predstave.
