Lutkovna predstava.
Medo in Pujsi sta iz revije Cicido in istoimenskih slikanic skočila še na gledališki oder in zaživela v lutkovni predstavi za najmlajše. Najboljša prijatelja tudi v gledališki uprizoritvi živita skupaj. Njun dom je mala hiška na vrhu stolpnice, pod katero je njuno najljubše otroško igrišče.
Medo je potrpežljiv, preudaren in redoljuben, mlajši Pujsi pa živahen, igriv in malce nepremišljen. Simpatična junaka se na nov način soočita z (ne)vsakdanjimi pripetljaji in poučnimi prigodami. Njuna drugačnost je neusahljiv vir ljubkih zapletov, ki jih njuno iskreno prijateljstvo vsakič znova razreši.
Tale dan začel se je
zelo lepo, zelo lepo.
Lepo pozdravljeni ste vsi,
ki na predstavo ste prišli.
Jaz sem Medo dobrovoljec,
rad pospravljam, rad imam red,
rad imam tudi medenjake
in naloge brez napake.
(Najrajši imam pa Pujsija.)
Jaz sem Pujsi radovednež,
vse na hitro naredim,
če sem jezen, se namrščim, glasno rečem:
Tega nočem, ne, ne, ne!
Vsak od nas je včasih Pujsi,
jeza v glavi nam zavre,
krulimo in cepetamo:
Tega nočem! Ne, ne, ne!
A čez nekaj že trenutkov,
slaba volja izpuhti,
ko v objemu srček spozna,
najlepše imeti je prijatelja.
Takrat naš srček spozna,
najlepše imeti je rad – prijatelja.
(Besedilo pesmi Medo in Pujsi: Sebastijan Pregelj in Mare Bulc, glasba: Polona Janežič)
Dogodivščine glavnih junakov pod naslovom Medo in Pujsi že več let redno izhajajo v reviji Cicido. Izbrane zgodbe najdete tudi v slikanicah Medo in Pujsi založbe Mladinska knjiga.
