Le kdo ne pozna znamenitega tihotapca z Vrha pri Sveti Trojici, ki ga je zaradi prekupčevanja z angleško soljo preganjala sama avstrijska oblast, sicer pa dobrodušnega in poštenega hrusta, ki je s svojo zvesto kobilico in gorjačo, izklesano iz najlepše dvorne lipe, premagal velikana Brdavsa, strah in trepet cesarskega mesta? Seveda gre za Martina Krpana, naslovnega junaka prve slovenske umetne pripovedke in njegovo dunajsko prigodo, ki jo je njegov avtor prvič objavil leta 1858 v Slovenskem glasniku z namenom, da bi v njej soočil predstavnika slovenskega kmečkega življa, človeka velike telesne in umske moči, ki je s svojim robatim in bistrim ponosom kos zvijačnosti višje gospode.
Režiserka Katja Pegan, ki je hkrati tudi avtorica dramatizacije in se osredotoča na prvi – bolj znani – del Levstikove pripovedke o Martinu Krpanu z Vrha pri Sveti Trojici, ki se konča z Martinovo zmago nad Brdavsom, je besedilo priredila za tri igralce, ki odigrajo več vlog, in pianista, k sodelovanju pa povabila še kostumografa in scenografa Andreja Vrhovnika in oblikovalca svetlobe Jako Varmuža. Krpana, namenjenega učencem tretje triade osnovnih šol, bomo septembra letos premierno najprej uprizorili na Ptuju, januarja prihodnje leto pa tudi v Kopru.
