Ljudožerci

Ljudožerci so poetična drama Gregorja Strniše, enega najbolj samosvojih in izpovedno najbolj močnih slovenskih pesnikov in dramatikov. Avtor je igro podnaslovil Mrtvaški ples in skozenj zarisal svet, ki ga poganjata neskončna lakota in vseprisoten strah. Druga svetovna vojna gre h koncu in revna družina na begu išče primeren prostor za skrivališče in bivališče. Najdejo zapuščeno kapelo, ki jo njen prior beguncem odstopi za miren dom, spokojno spanje. A oče Pajot, mesar in klobasnik, ritual bogoslužja blasfemično zamenja za ritual krpanja svoje lakote in celo divjega in donosnega poslovanja. Noben biznis namreč ni boljši kot vojni biznis. V priročno skriti kripti si uredi delavnico in z izgovorom, da je pač treba preživeti, pobija, kolje, razkosava, melje, prodaja in kupčuje – s človeškim mesom. Groteskna klovna, skoraj gluhi Pajot in njegov pajdaš, napol slepi kuhar Falac, se ujameta v peklenski mehanizem ubijanja, ki s porogljivo kanibalsko logiko omogoča preživetje. Družino to početje nasiti in ji omogoči mir sredi vojne vihre, hkrati pa jih vse zavrti v plesu ironizirane ljudožerske klovnijade, kjer plesalce za roke (in za vrat) držijo potreba po polnem trebuhu, izdaje, laži, meseno poželenje in grabežljivost …